Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba Ru 38/95 ECLI:SI:VSRS:1997:RU.38.95 Generato dall'IA

Court dismisses tax refund claim for bankruptcy administrator's court award as taxable income.

Numero d'incarto Sodba Ru 38/95
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The plaintiff sought a tax refund for income tax paid on an award granted to the bankruptcy administrator by the court. The defendant agency rejected the refund, and the plaintiff subsequently filed an administrative lawsuit challenging this decision. The court dismissed the lawsuit, ruling that the award constitutes taxable personal income under the Income Tax Act because it replaces an employment contract relationship within the judicial process.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o dohodnini, 3. alinea 1. odst. 15. člen; Nagrada določena stečajnemu upravitelju je osebni prejemek in zavezanec davka od osebnih prejemkov.

Parole chiave

Generato dall'IA
bankruptcy administrator court award income tax liability personal income administrative lawsuit tax refund claim judicial process restituzione dell'imposta

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
2. odst. 218. člen Zakona o splošnem upravnem postopku
2. odst. 246. člen Zakona o splošnem upravnem postopku
2. odst. 42. člen Zakona o upravnih sporih
83. člen Zakona o postopku pri stečaju
64. člen Zakona o postopku pri stečaju
3. alinea 1. odst. 15. člen Zakona o dohodnini
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Tožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Samo če organ 2. stopnje nima za odločitev podlage v spisih, opravi postopek po členu 246/2 ZUP in sicer sam, ali pa naloži izvedbo postopka organu 1. stopnje.

Nagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, je osebni prejemek iz 3. alinee 1. odst. 15. člena Zakona o dohodnini. Njen prejemnik je zato zavezanec davka od osebnih prejemkov.

[OBRAZLOŽITEV]

Od nagrade, priznane stečajnemu upravitelju tožeče stranke za mesece avgust do december 1994 v znesku 425.000,00 SIT, je tožeča stranka vplačala davek od osebnih prejemkov v znesku 95.625,00 SIT. Ker pa je menila, da za vplačilo ni bilo zakonske podlage, je zahtevala refundacijo vplačanega zneska. Ekspozitura v A. podružnice tožene stranke v B. je izvršitev naloga za refundacijo zavrnila. Tožeča stranka je po 3. odst. 53. člena Zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Ur. list RS štev. 48/94) zahtevala izdajo odločbe. Ker ta ni bila izdana v roku iz omenjene zakonske določbe, je tožeča stranka vložila pritožbo po 2. odst. 218. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo: Ur. list SFRJ štev. 47/86; v nadaljevanju: ZUP). Pritožbo tožeče stranke je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno.

Odločbo, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno, izpodbija tožeča stranka s tožbo. Med drugim v njej navaja, da nagrada stečajnemu upravitelju ni osebni prejemek, od katerega bi bilo treba plačati davek od osebnih prejemkov. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo predlaga tožena stranka zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

Tožba ni utemeljena.

Po tožbenih navedbah (točka III. tožbe) organ prve stopnje ni izdal zahtevane odločbe niti do vložitve tožbe. Ker odločbe ni izdal, je bila tožeča stranka upravičena vložiti pritožbo kot da je bil njen zahtevek zavrnjen (2. odst. 218. člena ZUP). S tega vidika je tožena stranka utemeljenost pritožbe tudi presojala. Pri tem je lahko o stvari takoj odločila. Za to je imela v spisih vso podlago. Dejansko stanje je bilo jasno in nesporno. To navaja tožeča stranka sama v III. točki tožbe. Odločiti je bilo treba samo o materialnopravnem vprašanju. Samo v primeru, če tožena stranka za odločitev ne bi imela podlage v spisih, bi morala opraviti postopek ali sama, ali pa bi izvedbo postopka naložila organu prve stopnje (2. odst. 246. člena ZUP). Vsako drugačno stališče tožeče stranke v tožbi, kako bi morala tožena stranka ravnati, nima pravne podlage.

Odločba tožene stranke je tudi materialnopravno pravilna. Po 83. členu ZPPSL (Ur. list RS štev. 67/93) pa tudi po 64. členu pred omenjenim zakonom veljajočega ZPPSL iz leta 1989 (Ur. list SFRJ štev. 84/89), je nagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju , osebni prejemek iz 3. alinee 1. odst. 15. člena Zakona o dohodnini (Ur. list RS štev. 71/93 in 7/95; v nadaljevanju: ZDoh). Njen prejemnik je zato zavezanec davka od osebnih prejemkov. Sodišče jo določi stečajnemu upravitelju za konkretno opravljeno delo na podlagi pravnega razmerja, podobnega pravnemu razmerju iz pogodbe o delu. Slednjo nadomestuje sklep sodišča. To pa zato, ker opravlja stečajni upravitelj svoje delo v sodnem (stečajnem) postopku. Za izvršitev del, potrebnih za izvedbo sodnega postopka, pa sodišče ne sklepa pogodb, ampak določi izvajalce z odločbo. Ta okoliščina pa izvajalce del, ki jih določi sodišče s sklepom, ne privilegira proti izvajalcem iz pogodb o delu. Zato ugodnosti iz 14. točke 19. člena ZDoh pri nagradah, določenih stečajnim upraviteljem po ZPPSL, ni mogoče uporabiti.

Glede na navedeno je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (2. odst. 42. člena Zakona o upravnih sporih - Ur. list SFRJ štev. 4/77).