Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep VIII Ips 322/2007 ECLI:SI:VSRS:2008:VIII.IPS.322.2007 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal as second instance court correctly barred review in labor dispute.

Numero d'incarto Sklep VIII Ips 322/2007
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a second-instance labor court decision. The lower court had partially awarded back pay and interest but denied interest claims after January 1, 2002, and subsequently ruled that an appeal (revizija) was inadmissible. The applicant argued that the appeal was necessary due to a significant change in the first-instance judgment regarding interest, yet the Supreme Court upheld the lower court's decision to deny review based on specific statutory limitations.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), 32. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 375. člen: In labor disputes, the Supreme Court may only grant an appeal if the second-instance court deems it necessary under specific conditions, and if such conditions are not met, the appeal is inadmissible.

Parole chiave

Generato dall'IA
labor dispute appeal inadmissible review second instance court interest claim denial ZDSS-1 article 32 spesa periodica tredicesima calcolo del periodo di contribuzione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
32. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
375. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
377. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker je sodišče druge stopnje ob izdaji svoje sodbe sklenilo, da se revizija ne dopusti, tožena stranka v času veljavnosti tega sklepa revizije ni mogla vložiti (sicer pa je bila tudi pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije pred Vrhovnih sodiščem Republike Slovenije zavrnjena, tako da je sklep ostal v veljavi).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožniku za čas od junija 1991 do marca 1996 izplača razliko med obračunano in sproti izplačevano plačo na podlagi obračunskega koeficienta 1,42 ter plačo po obračunskem koeficientu 2,22 v zahtevanih mesečnih zneskih z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov do njihovega plačila ter tožniku povrne stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo le toliko, da je tožniku priznalo zakonske zamudne obresti od prisojenih glavnic le za čas do 1.1.2002, to je do uveljavitve Obligacijskega zakonika (OZ - Ur. l. RS, št. 83/01). Za čas po tem datumu pa je zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti zavrnilo. Hkrati je sklenilo, da se revizija zoper sodbo ne dopusti.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje glede zavrnitve dela obrestnega zahtevka vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker je sodišče spremenilo prvostopno sodbo glede odločitve o obrestnem zahtevku, ki je v tem delu pritožba ni izpodbijala, in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je glede na vrednost pravnomočno zavrnjenega dela zahtevka revizija dovoljena že po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07), tudi sicer pa gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Na podlagi 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) je v premoženjskih individualnih delovnih sporih revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek (1. točka), oziroma če jo dovoli sodišče (5. točka). Sodišče druge stopnje je pri izdaji izpodbijane sodbe pravilno izhajalo iz ugotovitve, da glede razlike plače, ki je bila predmet spora, pa tudi glede zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti, revizija po določbah ZPP ni dovoljena. Zato je na podlagi 2. odstavka 32. člena ZDSS-1 odločilo o njeni dopustitvi in sklenilo, da je ne dopusti, ker razlogi za njeno dopustitev v smislu 1. odstavka 32. člena ZDSS-1 niso podani.

Ker je sodišče druge stopnje ob izdaji svoje sodbe sklenilo, da se revizija ne dopusti, tožena stranka v času veljavnosti tega sklepa revizije ni mogla vložiti (sicer pa je bila tudi pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije pred Vrhovnih sodiščem Republike Slovenije zavrnjena, tako da je sklep ostal v veljavi).

Glede na povedano je sodišče na podlagi določb 377. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.