Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep VIII R 4/2003 ECLI:SI:VSRS:2003:VIII.R.4.2003 Generato dall'IA

Supreme Court rules labor court has jurisdiction over director dismissal severance disputes based on employment contracts.

Numero d'incarto Sklep VIII R 4/2003
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia ruled that the Labor Court in Celje has jurisdiction over the plaintiff's claim for severance pay following the dismissal of a company director. Although the lower appellate court initially transferred the case to the District Court, characterizing it as a corporate dispute rather than a labor dispute, the Supreme Court found the director held an employment relationship. The court determined that because the director's position was governed by an employment contract, disputes regarding termination and associated severance fall under the exclusive jurisdiction of the Labor Court under the Law on Labor and Social Courts.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

2. odstavek 25. člen ZPP; 2. točka 4. člen ZDSS: When a company director holds an employment relationship established by an employment contract, disputes regarding their dismissal and related severance pay are labor disputes within the exclusive jurisdiction of the labor court, not corporate disputes.

Parole chiave

Generato dall'IA
labor court jurisdiction company director employment severance pay dispute corporate vs labor dispute termination of employment ZDSS article 2 ZPP article 25

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
2. odstavek 25. člen Zakona o pravdnem postopku
2. točka 4. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih
1. odstavek 14. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih
24. člen Zakona o pravdnem postopku

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
VIII R 29/98
Vrhovno sodišče je v enakih oziroma podobnih sporih o pristojnosti do sedaj že večkrat odločilo enako: na primer v zadevah VIII R 29/98, VIII R 15/2000, VIII R 16/2000, VIII R 45/2000, VIII R 29/2001 in VIII R 34/2001.
VIII R 15/2000
Supreme Court rules labor court has jurisdiction over dismissal of company director despite corporate law grounds.
VIII R 16/2000
Supreme Court confirms labor court jurisdiction over dismissal claims by a director employed under an employment contract.
VIII R 45/2000
Supreme Court rules labor court has jurisdiction over dispute regarding termination of director and office space rights.
VIII R 29/2001
Vrhovno sodišče je v enakih oziroma podobnih sporih o pristojnosti do sedaj že večkrat odločilo enako: na primer v zadevah VIII R 29/98, VIII R 15/2000, VIII R 16/2000, VIII R 45/2000, VIII R 29/2001 in VIII R 34/2001.
VIII R 34/2001
Supreme Court rules that a dismissed CEO's termination dispute is a labor matter, not a corporate one, making labor court competent.

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče v Celju.

[JEDRO]

Tožnik je bil v delovnem razmerju kot direktor, zato je vprašanje njegovih pravic v zvezi z razrešitvijo vprašanje njegovih pravic v zvezi z delovnim razmerjem, o sporih glede teh pravic pa po določilih 2. točke 4. člena ZDSS odloča delovno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je zoper toženo stranko pri Delovnem sodišču v Celju uveljavljal zahtevek za plačilo odpravnine zaradi odpoklica s funkcije direktorja tožene stranke brez utemeljenega razloga. Delovno sodišče je njegov zahtevek najprej zavrnilo, v ponovljenem postopku pa v skladu z napotki pritožbenega sodišča ugotovilo, da je bil tožnik s sklepom skupščine tožene stranke utemeljeno odpoklican kot direktor. Naložilo je toženi stranki, da tožniku plača odpravnino v višini štiriindvajsetih plač z zamudnimi obrestmi ter da mu povrne stroške postopka. Na pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče omenjeno sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, ugotovilo, da Delovno sodišče v Celju ni stvarno pristojno za odločanje in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Celju. Presodilo je, da ne gre za delovnopravni spor, temveč za korporacijski spor, saj ne gre za prenehanje delovnega razmerja in posledično odpravnino, ampak le za spor o utemeljenosti odpoklica in plačilo odpravnine po tretjem odstavku 449. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. - ZGD).

Okrožno sodišče v Celju pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki je po določilih 2. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) pristojno za reševanje sporov o pristojnosti med sodišči razne vrste. V predlogu navaja, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorja, zato je tudi njegov odpoklic s te funkcije treba obravnavati kot individualni delovni spor, ne pa kot korporacijski spor.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno delovno sodišče.

Po določilih 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS) so delovna sodišča pristojna, da odločajo o sporih iz premoženjskih in drugih posamičnih pravicah iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem. Stališču pritožbenega sodišča, po katerem vprašanje pravic v zvezi z razrešitvijo direktorja na temelju določil 449. člena ZGD ni vprašanje pravic iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, bi bilo mogoče pritrditi, če bi tožnik delo in funkcijo direktorja opravljal na podlagi pogodbe civilnega prava, ki bi urejala le korporacijsko razmerje med družbo in direktorjem (na primer s pogodbo o poslovodenju). V obravnavanem primeru pa je tožnik delo in funkcijo direktorja opravljal na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Njegov položaj so ob pogodbi o zaposlitvi opredeljevali tako delovnopravni kot tudi statusnopravni in drugi predpisi. Bistveno pa je, da je bil tožnik kot direktor v delovnem razmerju, zato je vprašanje njegovih pravic v zvezi z razrešitvijo vprašanje njegovih pravic v zvezi z delovnim razmerjem, o sporih glede teh pravic pa po določilih 2. točke 4.

člena ZDSS odloča delovno sodišče. Vrhovno sodišče je v enakih oziroma podobnih sporih o pristojnosti do sedaj že večkrat odločilo enako: na primer v zadevah VIII R 29/98, VIII R 15/2000, VIII R 16/2000, VIII R 45/2000, VIII R 29/2001 in VIII R 34/2001.

Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDSS, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Delovno sodišče v Celju.