Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep VIII Ips 92/97 ECLI:SI:VSRS:1997:VIII.IPS.92.97 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal as untimely filed after second-instance labor judgment became final.

Numero d'incarto Sklep VIII Ips 92/97
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal because it was filed after the statutory deadline expired. The appellant's representative received the final labor court judgment on March 14, 1997, triggering a thirty-day window that ended on April 14, 1997, yet the appeal was only submitted on April 17, 1997. The court rejected the appeal as untimely under the Code of Civil Procedure, ruling that the procedural defect precluded any substantive review of the labor dispute merits.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZPP 382. odst. 1; ZPP 113. odst. 1: An appeal against a final second-instance judgment must be filed within thirty days of service, and a time-bound application is considered timely only if submitted before the deadline expires.

Parole chiave

Generato dall'IA
untimely appeal statutory deadline service of judgment Code of Civil Procedure procedural defect labor dispute final judgment ripristino delle prestazioni d'invalidità

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
382. odst. 1 ZPP
113. odst. 1 ZPP
392. odst. 1 ZPP
4. odst. 1 Ustavnega zakona o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se kot prepozna zavrže.

[JEDRO]

Po določbi prvega odstavka 382. člena ZPP je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, dopustno vložiti revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Po prvem odstavku 113. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden rok izteče. Tožnikovemu pooblaščencu je bila vročena sodba sodišča druge stopnje dne 14.3.1997, s prvim naslednjim dnem mu je začel teči za vložitev revizije tridesetdnevni rok, ki se je iztekel skladno določilu četrtega odstavka 112. člena ZPP14.4.1997. Ker je bila revizija vložena šele 17.4.1997 torej po preteku zakonitega roka za njeno vložitev, jo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP zavrglo kot prepozno in je ni obravnavalo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke z dne 7.11.1994 in njenega delavskega sveta z dne 29.11.1994 o prenehanju delovnega razmerja tožniku zaradi neupravičenih izostankov z dela več kot pet delovnih dni zaporedoma (6. točka prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih). Ugotovilo je, da tožnikovega izostanka tudi po zaključku bolniškega staleža od 17.9.1994 dalje ni šteti za neopravičenega, saj tožniku kot delovnemu invalidu ni bila izdana odločba o razporeditvi na drugo, njegovi preostali delovni zmožnosti ustrezno delovno mesto. V posledici te odločitve je ugodilo tudi tožnikovemu reintegracijskemu zahtevku na vnovično vzpostavitev delovnega razmerja s toženo stranko.

Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke spremenilo odločitev prvostopnega sodišča tako, da je tožbeni zahtevek stroškovno zavrnilo. Sprejelo je pravno stališče, da tožnikov izostanek ni bil opravičen, saj bi moral z vložitvijo pravnih sredstev uveljavljati svojo pravico do ustrezne razporeditve.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik po svojem pooblaščencu vložil revizijo, s katero uveljavlja vse revizijske razloge iz 385. člena ZPP. V reviziji navaja, da se je tožnik vsak dan javljal na delo in prosil za razporeditev na lažje delo, vendar brezuspešno. Zato je protispisen in zmoten zaključek drugostopnega sodišča, da tožnik ni prihajal na delo in da je podan dejanski stan za uporabo določila 6. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Revizija je bila na podlagi določbe 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Ur. list RS, št. 55/92 in 19/94 - v nadaljevanju ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V svojem odgovoru predlaga, da se revizija kot neutemeljena zavrne.

Revizija je vložena prepozno.

Iz povratnice, ki je v spisu, je razvidno, da je pooblaščenec tožnika v predhodnem postopku sprejel sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča iz Ljubljane dne 14. marca 1997, revizija pa je bila vložena dne 17.4.1997. Po določbi prvega odstavka 382. člena ZPP je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, dopustno vložiti revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Po prvem odstavku 113. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden rok izteče. Tožnikovemu pooblaščencu je bila vročena sodba sodišča druge stopnje dne 14.3.1997, s prvim naslednjim dnem mu je začel teči za vložitev revizije tridesetdnevni rok, ki se je iztekel skladno določilu četrtega odstavka 112. člena ZPP14.4.1997. Ker je bila revizija vložena šele 17.4.1997 torej po preteku zakonitega roka za njeno vložitev, jo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP zavrglo kot prepozno in je ni obravnavalo.

Določbe ZPP se uporabljajo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).