Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba VIII Ips 496/2007 ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.496.2007 Generato dall'IA

Supreme Court allows appeal, ruling that older workers dismissed for business reasons need no prior court protection to claim unemployment benefits.

Numero d'incarto Sodba VIII Ips 496/2007
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia granted the appeal against the second-instance court's decision, overturning the dismissal of the plaintiff's claim for unemployment benefits. The plaintiff, an older worker, was dismissed for business reasons without consent and argued that the lower courts incorrectly required him to seek judicial protection before claiming benefits. The court held that Article 242 of the Employment Relations Act specifically excludes this scenario from the requirement to prove the legality of dismissal through arbitration or court proceedings.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 242 of the Employment Relations Act; Article 114 of the Employment Relations Act: The Employment Relations Act explicitly excludes dismissal of older workers for business reasons without consent from the requirement to establish the legality of termination via arbitration or court proceedings as a prerequisite for unemployment benefits.

Parole chiave

Generato dall'IA
older workers protection business reasons dismissal unemployment benefits claim judicial protection requirement employment relations act supreme court appeal statutory exclusion violazione di obbligazioni contrattuali di lavoro

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 242 of the Employment Relations Act
Article 114 of the Employment Relations Act
Article 19 of the Act on Employment and Unemployment Insurance
Article 380 of the Code of Civil Procedure
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

ZDR je v 242. členu posebej uredil primere, ko zavarovanec zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne more uveljaviti denarnega nadomestila in v tem okviru tudi primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerih je pogoj za uveljavljanje denarnega nadomestila zahteva arbitražne odločitve ali sodnega varstva glede zakonitosti odpovedi. Med temi primeri ni navedel odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga starejšemu delavcu brez njegovega soglasja (v nasprotju s 114. členom ZDR), zato je sodišče zmotno presodilo, da tožnik ne more uveljaviti denarnega nadomestila, ker zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi ni uveljavljal sodnega varstva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in odpravilo sporni odločbi tožene stranke z dne 6. 4. 2004 in 14. 7. 2004, s katerima je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Tožniku je priznalo pravico do denarnega nadomestila od 1. 3. 2004 dalje in toženi stranki naložilo odmero in izplačilo le-tega, hkrati pa ji je naložilo tudi plačilo tožnikovih stroškov postopka. Ugotovilo je, da je tožnikovo delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi tožnik, kot starejši delavec, podal pravno upoštevno soglasje k takšni odpovedi v smislu določb 14. alinee 19. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Ur. l. RS, št. 5/91 do št. 67/2002).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Ob siceršnjem strinjanju s presojo, da je bila tožniku, kot starejšemu delavcu, nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi brez njegovega veljavnega soglasja, je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno spregledalo določbo 15. alinee 19. člena ZZZPB. Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo v nasprotju z zakonom, bi moral v zvezi z nezakonito odpovedjo uveljavljati sodno varstvo v skladu s tretjim odstavkom 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Ker tega ni storil, na podlagi navedene alinee ZZZPB nima pravice do zahtevanega denarnega nadomestila.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se 14. in 15. točka 19. člena ZZZPB med sabo izključujeta in je dolžnost uveljavljanja varstva pravic zoper prenehanje delovnega razmerja v nasprotju z zakonom, kot pogoj za pridobitev pravice do nadomestila med brezposelnostjo, v 15. točki navedena le za druge primere prenehanja delovnega razmerja v nasprotju z zakonom, ne pa tudi za primer, ko delodajalec starejšemu delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez vnaprejšnjega pravno veljavnega soglasja. Za tak primer ZZZPB v 14. točki 19. člena delavca oziroma zavarovanca ne izključuje iz kroga upravičencev do denarnega nadomestila.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Tožnik v reviziji pavšalno uveljavljanega razloga kršitve določb pravdnega postopka v smislu pravno upoštevnih bistvenih kršitev ni določno opredelil. Zato s tega vidika sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

9. Na podlagi tretjega odstavka 1. člena ZZZPB se iz zavarovanja za primer brezposelnosti zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve in pravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno. V 19. členu so določeni primeri, ko zavarovanec kljub prenehanju delovnega razmerja ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila. Pri tem je v 15. alinei določeno, da ne more uveljaviti denarnega nadomestila zavarovanec, ki mu je delovno razmerje prenehalo v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom organizacije oziroma delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic v organizaciji oziroma pri delodajalcu in ne zahteva sodnega varstva v skladu z zakonom. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 42/2002), ki je začel veljati 1. 1. 2003, ne uporablja več pojma prenehanje delovnega razmerja, temveč v 75. členu ureja načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki jih v nadaljnjih členih podrobneje uredi. Glede na novo ureditev načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi (namesto prejšnjih načinov prenehanja delovnega razmerja po ZDR/90), je ZDR v prehodnih določbah 242. člena na novo uredil primere (do uskladitve 19. člena ZZZPB), ko zavezanec ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila za posamezne primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi po ZDR. Med drugimi je v 9. alineji določil, da zavarovanec ne more uveljaviti denarnega nadomestila tudi v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z 89., 113. 115., 116. in 117. členom ZDR, če delavec ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva. Gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz po zakonu neutemeljenih odpovednih razlogov (89. člen), odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavnikom delavcev brez soglasja predstavniškega organa, katerega član je delavec (113. člen), odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki med nosečnostjo, v času dojenja in osebam na starševskem dopustu, brez soglasja inšpektorja za delo (115. člen), odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu in odsotnemu z dela zaradi bolezni (116. člen) in za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki uživa večkratno pravno varstvo (117. člen). Med temi pa ni navedena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga starejšemu delavcu brez njegovega soglasja (114. člen ZDR).

10. Sodišče druge stopnje je povzelo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila tožniku, kljub temu, da je kot starejši delavec užival zaščito po 114. členu ZDR, odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi podal pravno veljavno soglasje k takšni odpovedi. Šlo je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po določbah ZDR.

11. Ker je ZDR v 242. členu posebej uredil primere, ko zavarovanec zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne more uveljaviti denarnega nadomestila in v tem okviru tudi primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerih je pogoj za uveljavljanje denarnega nadomestila zahteva arbitražne odločitve ali sodnega varstva glede zakonitosti odpovedi, med temi primeri pa ni navedel odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga starejšemu delavcu brez njegovega soglasja (v nasprotju s 114. členom ZDR), je sodišče zmotno presodilo, da tožnik ne more uveljaviti denarnega nadomestila, ker zoper odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi ni uveljavljal sodnega varstva.

12. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je potrebno 242. člen ZDR razumeti v tem smislu, da je do uskladitve 19. člena ZZZPB z določbami ZDR, v celoti uredil primere, ko zavarovanec ne more uveljaviti denarnega nadomestila v primerih prenehanja pogodbe o zaposlitvi po ZDR. Tako za primere, ko so zavarovanci prihajali v brezposelnost zaradi prenehanja pogodb o zaposlitvi po določbah ZDR, dotedanja ureditev 19. člena ZZZPB, ki je določala nemožnost uveljavitve pravice do denarnega nadomestila v določenih primerih prenehanja delovnega razmerja po določbah dotedanje delovne zakonodaje (npr. 100. člen ZDR/90), ni veljala, ker je te primere ZDR v 242. členu na novo in posebej uredil. Pri tem uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu brez njegovega soglasja (v nasprotju z 114. členom ZDR) ni navedel med pogoji za uveljavitev denarnega nadomestila in tega pogoja pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu tudi sedaj že usklajeni 19. člen ZZZPB - UPB1 (Ur. l. RS, št. 107/2006) ne navaja (8. tč.). Že v spornem obdobju pa je ZZZPB v 1. alineji drugega odstavka 54. člena tudi sicer pooblaščal zavod, to je toženo stranko, da v primeru prenehanja delovnega razmerja starejšemu delavcu brez njegovega soglasja (v nasprotju s 14. točko 19. člena) zahteva povrnitev škode od delodajalca.

13. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se kot pravilna obdrži v veljavi sodba sodišča prve stopnje.