Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba II Ips 724/93 ECLI:SI:VSRS:1995:II.IPS.724.93 Generato dall'IA

Appeal dismissed; factual errors are not grounds for appeal under ZPP Art. 385(3).

Numero d'incarto Sodba II Ips 724/93
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a second-instance judgment confirming a first-instance ruling. The appellant argued that witness testimonies were unreliable and that the court's factual findings were erroneous. The court held that a mistaken or incomplete finding of fact does not constitute a valid ground for appeal under Article 385(3) of the Civil Procedure Act.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 385(3) of the Civil Procedure Act; Article 295 of the Obligations Act: A mistaken or incomplete finding of fact is not a ground for appeal, as the appellate court reviews only legal errors, not factual disputes.

Parole chiave

Generato dall'IA
civil appeal procedure factual findings error ground for appeal witness testimony reliability civil procedure act carenza di legittimazione credito contestato autorizzazione ad agire

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 385(3) of the Civil Procedure Act
Article 295 of the Obligations Act
Article 393 of the Civil Procedure Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Revizijske trditve o neverodostojnosti izpovedb prič Z.J. in K.Š., ki izpodbijajo odločilne dejanske ugotovitve, ne morejo biti predmet presoje v revizijskem postopku, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala plačilo 100.470,00 SIT. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji poudarja, da je plačevanje lesa postalo problematično, ko je druga tožena stranka začela ugotavljati, da je prva toženka zemljiškoknjižna lastnica. Dotlej problemov ni bilo. Sicer pa meni, da je dokazna ocena sodišča nepravilna, ker sta izpovedbi prič Z.J. in K.Š. pristranski. To svoje stališče tudi obširno pojasnjuje.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženima strankama, ki nanjo nista odgovorili (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožnik v tožbi zatrjuje, da mu prva toženka ni izročila denarja, ki ga je dobila od druge toženke kot plačilo za posekani les v gozdu, katerega lastnik je bil tožnik. Vendar pa tožnik teh trditev ni uspel dokazati, saj iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da mu je prva toženka izročila že jeseni leta 1989, ko je prišlo do sporov o lastništvu gozda med tožnikom in prvo toženko, znesek 2.895.780,00 takratnih din (sedaj 28.957,80 SIT), 6.5.1991 pa znesek 17.394,00 din (sedaj 17.394,00 SIT). V slednjem je zajeta glavnica v znesku 1.134,61 din, kolikor je druga tožena stranka nakazala prvi toženki, in pripadajoče zamudne obresti. Revizijske trditve o neverodostojnosti izpovedb prič Z.J. in K.Š., ki izpodbijajo te odločilne dejanske ugotovitve, ne morejo biti predmet presoje v revizijskem postopku, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Če pa je prva toženka tožniku izročila njej nakazne zneske za posekani les v tožnikovem gozdu, tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen (295. čl. ZOR). Odločitvi sodišč sta tedaj materialnopravno pravilni.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (393. čl. ZPP).