Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba I Ips 267/2005 ECLI:SI:VSRS:2005:I.IPS.267.2005 Generato dall'IA

Defense appeal for legality protection dismissed as facts were incorrectly stated, not a legal error.

Numero d'incarto Sodba I Ips 267/2005
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for legality protection against a final court order. The defense argued the defendant was attacked and acted in self-defense, claiming the lower courts incorrectly found him the aggressor. The court ruled that such arguments constitute an incorrect statement of facts rather than a legal error, which cannot serve as grounds for this extraordinary remedy under the Criminal Procedure Act.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

2. odstavek 420. člen ZKP; 425. člen ZKP: A request for legality protection is inadmissible if based solely on an incorrect or incomplete finding of fact, as this remedy addresses only legal errors, not factual disputes.

Parole chiave

Generato dall'IA
legality protection request incorrect finding of fact criminal procedure act defense appeal dismissal self defense claim violenza domestica reati violenti tentata violenza carnale

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA
VSRS Sodba I Ips 29324/2013-78
Supreme Court dismisses appeal against conviction for sexual assault where defense argued victim's emotional state should mitigate sentence.
VSC sklep Kp 45/00
Appeal dismissed for assault; court upheld facts and rejected claims of false evidence and procedural errors.
Sodba I Ips 44364/2010-72
Supreme Court dismisses appeal for protection of legality due to false factual findings and procedural violations. The request is rejected because the applicant failed to timely request a judge's recusal and the appeal relies on incorrect factual assessments. The court ruled that the request for protection of legality was inadmissible due to false factual findings and procedural violations. The applicant failed to timely request a judge's recusal, and the appeal relied on incorrect factual assessments. The court dismissed the request for protection of legality as inadmissible due to false factual findings and procedural violations. The applicant failed to timely request a judge's recusal, and the appeal relied on incorrect factual assessments. The court dismissed the request for protection of legality as inadmissible due to false factual findings and procedural violations. The applicant failed to timely request a judge's recusal, and the appeal relied on incorrect factual assessments.
Sodba I Ips 49810/2011-53
Supreme Court dismisses appeal for legal protection due to improper challenge of facts and lack of defense rights violation. The court ruled that the defendant's request to question the police officer's testimony was not properly substantiated. The appeal was rejected because it challenged the factual findings rather than legal errors. The court emphasized that defense rights were not violated since the request lacked sufficient justification. The decision upholds the lower courts' refusal to order the witness hearing. The outcome confirms that appeals must focus on legal application, not factual re-evaluation. This case clarifies the limits of challenging evidence in criminal proceedings.
Sodba I Ips 157/2006
Supreme Court dismisses appeal claiming procedural violation due to lack of language instruction when defendant did not request an interpreter.

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva zagovornice obsojenega V.P. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati kot stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, povprečnino v znesku 150.000 SIT.

[JEDRO]

Zagovornica z navedbami, da je bil obsojenec sam napaden in da je ravnal v silobranu, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ne more biti razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom Okrajnega sodišča v Celju je bil obsojeni V.P. spoznan za krivega kaznivega dejanja grdega ravnanja po 1.

odstavku 146. člena KZ ter mu je bil na podlagi 1. odstavka 61. člena KZ izrečen sodni opomin. Višje sodišče v Celju je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo obsojenčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep o sodnem opominu sodišča prve stopnje.

Obsojenčeva zagovornica je dne 30.3.2005 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedena pravnomočna sklepa. Predlagala je, da Vrhovno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V zahtevi je uveljavila, da je obsojenec tekom celotnega postopka zatrjeval, da je bil on sam napaden, pritožbeno sodišče pa se glede te okoliščine sploh ni izjasnilo. Po mnenju zagovornice je protispisna ugotovitev obeh sodišč, da je bil obsojenec napadalec. Poleg tega je po mnenju zagovornice ravnanje obsojenca v silobranu tako nepomembno, da gre za dejanje majhnega pomena.

Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. je v odgovoru na zahtevo z dne 16.9.2005 predlagal, da se zahteva kot neutemeljena zavrne, ker obsojenčeva zagovornica izpodbija le pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Obsojenčeva zagovornica v zahtevi ponavlja obsojenčev zagovor, da je bil sam napaden in da je ravnal v silobranu, s čimer uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodišče druge stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opustilo ocenjevanja pritožbenih navedb, saj je pritrdilo ugotovljenemu dejanskemu stanju v prvostopenjskem sklepu, ko je posebej navedlo, da je sodišče prve stopnje upravičeno verjelo oškodovancu in ne obdolžencu. S tem je ob nadaljnjih pojasnilih glede dejanskega stanja zavrnilo obsojenčev zagovor, da je ravnal v silobranu. Hkrati je s tem tudi potrdilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obsojenec ravnal z direktnim naklepom.

Sodišče druge stopnje se je v izpodbijanem sklepu tudi opredelilo glede teže kaznivega dejanja, saj je ugotovilo, da nikakor ne gre za dejanje z majhno posledico, zlasti glede na okoliščine, ob katerih je do njega prišlo.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da v izpodbijanih sklepih ni prišlo do kršitve zakona, zahteva pa je vložena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V skladu z določbo 425. člena ZKP je zato zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določilu 98.a člena v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP. Povprečnina je odmerjena v skladu z določilom 3. odstavka 92. člena ZKP, pri tem je Vrhovno sodišče upoštevalo obsojenčevo premoženjsko stanje, kot je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje.