Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep I Ips 306/2002 ECLI:SI:VSRS:2003:I.IPS.306.2002 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses request for protection of legality as inadmissible due to pending criminal proceedings.

Numero d'incarto Sklep I Ips 306/2002
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected a request for protection of legality filed against a lower court's order for cost payment. The defense argued for absolute violations of the Criminal Procedure Act, but the prosecution contended the remedy was procedurally barred. The court ruled that such requests require a final, legally binding decision and a concluded criminal proceeding, neither of which existed in this case.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

1. odstavek 420. člen ZKP; 2. odstavek 423. člen ZKP: A request for protection of legality is inadmissible if the criminal proceedings are not legally concluded, as the statutory prerequisites of a final decision and a terminated proceeding are not met.

Parole chiave

Generato dall'IA
protection of legality inadmissible request final decision requirement concluded criminal proceedings procedural prerequisites ZKP Article 420 ZKP Article 423 principio della copertura dei costi

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva zagovornika obtoženega D.M. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep, s katerim je razpravljajoči senat okrožnega sodišča naložil obtožencu in njegovemu zagovorniku plačilo stroškov v zvezi s preložitvijo glavne obravnave, ni dovoljena. Kazenski postopek zoper obtoženca namreč še ni pravnomočno zaključen (1. odstavek 420. člena ZKP).

[OBRAZLOŽITEV]

Z v uvodu navedenim sklepom je razpravljajoči senat Okrožnega sodišča v Celju naložil obtoženemu D.M. in zagovorniku A.R. plačilo stroškov v zvezi s preložitvijo glavne obravnave dne 7.6.2002 in sicer 3.802,50 SIT, oškodovancu D. dom d.o.o. 20.950,00 SIT in še 300.000,00 SIT kot ustrezen del povprečnine. Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju pa je s sklepom z dne 9.7.2002 pritožbo zagovornika obtoženca zavrnil kot neutemeljeno.

Dne 7.10.2002 je zagovornik obtoženca zoper navedeni pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi absolutne kršitve določb ZKP ter posledično zmotne uporabe materialnega prava.

Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter oba izpodbijana sklepa razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Vrhovni državni tožilec A.P. je v odgovoru, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, predlagal, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrže kot nedovoljeno.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po določbi 1. odstavka 420. člena ZKP se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti (zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371.

člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe) samo zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo in to po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Edina izjema, ki dopušča vložitev tega izrednega pravnega sredstva med kazenskim postopkom, je predvidena v 4. odstavku istega člena, nanaša pa se na sklep o odreditvi in podaljšanju pripora.

Temeljna pogoja za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti sta torej pravnomočna sodna odločba in pravnomočno končan kazenski postopek. V obravnavani kazenski zadevi pa ta zadnji pogoj, ki ga predpisuje zakon, ni podan, saj kazenski postopek zoper obtoženega D.M. še ni pravnomočno zaključen. Glede na to, da torej niso podani v zakonu zahtevani pogoji za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, te vloge ni mogoče obravnavati in jo je Vrhovno sodišče v skladu z 2.

odstavkom 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.

Res je sicer, da 2. odstavek 423. člena ZKP predvideva zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti kot nedovoljene le, če je vložena zoper odločbo Vrhovnega sodišča (2. odstavek 420. člena ZKP), ali če jo je vložil nekdo, ki ni imel te pravice (1. odstavek 421. člena ZKP) ali če je prepozna (3. odstavek 421. člena ZKP), vendar pa je v primerih, kot je obravnavan, potrebno analogno uporabiti določbo 390. člena ZKP, ki predvideva zavrženje tudi v primerih enake procesne situacije kot je obravnavana (le, da se nanaša na drugo pravno sredstvo), to je, če pritožba po zakonu ni dovoljena. Jasno je namreč, da nedovoljenega pravnega sredstva ni mogoče meritorno obravnavati.