Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba I Ips 197/97 ECLI:SI:VSRS:1999:I.IPS.197.97 Generato dall'IA

Defense request for legal protection rejected as inadmissible due to improper grounds and lack of authority.

Numero d'incarto Sodba I Ips 197/97
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for legal protection filed by the appointed defender for the convicted defendant. The defense argued that the lower court made a factual error regarding the defendant's mental state and imposed an excessive sentence, but the court found the request lacked any statutory grounds for legal protection under Article 372 of the Criminal Procedure Act. The court determined that the request merely repeated arguments from the appeal and attempted to challenge the court's evaluation of evidence and sentencing appropriateness, which are not reviewable via this extraordinary remedy.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 372 of the Criminal Procedure Act; Article 420 of the Criminal Procedure Act: A request for legal protection is inadmissible if it challenges the court's assessment of evidence or the appropriateness of the sentence, as these grounds do not constitute a violation of the Criminal Procedure Act.

Parole chiave

Generato dall'IA
legal protection request inadmissible grounds factual error challenge sentencing appropriateness appointed defender authority criminal procedure act supreme court review vizio di costruzione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 372 of the Criminal Procedure Act
Article 420 of the Criminal Procedure Act
Article 425 of the Criminal Procedure Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva zagovornika obs. V.F. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Zagovornik skuša izpodbiti dokazno oceno sodišča o krivdi obsojenca za kaznivo dejanje, katerega je bil spoznan za krivega... Uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa po določilu 2. odst. 420. čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

Obsojencu je bila kazen zapora izrečena v okviru predpisane kazni zapora, primernosti izrečene kazni pa z navedenim izrednim pravnim sredstvom ni mogoče izpodbijati.

[OBRAZLOŽITEV]

S sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 2.4.1996 je bil obs. V.F. spoznan za krivega kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 46. člena KZ-77 in obsojen na kazen 8 let zapora, v katero mu je bil vštet pripor od 5.7.1994 do 19.12.1994. Višje sodišče v Celju je s sodbo z dne 21.1.1997 ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke in je sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazni spremenilo tako, da je obs. V.F. izrečeno kazen zvišalo na 9 let zapora, deloma pa je ugodilo tudi pritožbi zagovornika obsojenca, in sicer v zvezi z odločbo o stroških kazenskega postopka, sicer pa je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zagovornik obs. V.F., ki je obsojenca zagovarjal po uradni dolžnosti, je dne 5.6.1997, torej zadnji dan roka, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahtevi za varstvo zakonitosti ni priložil pooblastila obsojenca za vložitev tega izrednega pravnega sredstva, pač pa je to storil šele na poziv sodišča. Uvodoma v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da uveljavlja kršitev kazenskega zakona po 1. točki 1. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlaga, da se obsojencu določi bistveno manjša kazen zapora.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

V 372. členu ZKP je predpisano, kdaj je podana kršitev kazenskega zakona. Zagovornik obs. V.F. v obrazložitvi zahteve za varstvo zakonitosti ni navedel prav nobene okoliščine, ki bi kazala na kršitev kazenskega zakona glede vprašanj, navedenih od 1. do 6. točke 372. člena ZKP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da je vsebina zahteve za varstvo zakonitosti skoraj dobesedno enaka vsebini pritožbe zagovornika obsojenca, ki jo je vložil zoper sodbo sodišča prve stopnje. V zahtevi za varstvo zakonitosti enako kot je navajal že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, navaja, da je obsojenec storil kaznivo dejanje v prekoračenem silobranu oziroma da je storil kaznivo dejanje uboja na mah, pri čemer se sklicuje na mnenje izvedenca psihiatrične stroke, iz katerega je razvidno, da je obsojenec storil kaznivo dejanje v stanju zmanjšane prištevnosti. Vse te navedbe je ocenjevalo že pritožbeno sodišče, ki je prišlo do zaključka, da niso utemeljene, pri čemer je v razlogih sodbe te zaključke podrobno in utemeljeno pojasnilo. Zagovornik obs. V.F. v zahtevi za varstvo zakonitosti le ponavlja svoje navedbe, torej skuša izpodbiti dokazno oceno sodišča o krivdi obsojenca za kaznivo dejanje, katerega je bil spoznan za krivega. Iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti izhaja, da zagovornik obsojenca ne uveljavlja razloga kršitve kazenskega zakona, pač pa razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Razen tega v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je bila obsojencu glede na olajševalne okoliščine izrečena prestroga kazen, ki jo je pritožbeno sodišče celo zvišalo. Tudi v tem delu zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, saj je bila obsojencu kazen zapora izrečena v okviru predpisane kazni zapora, primernosti izrečene kazni pa z navedenim izrednim pravnim sredstvom prav tako ni mogoče izpodbijati.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato zahtevo zagovornika obs. V.F. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).