Supreme Court dismisses request for protection of legality regarding constitutional review of recidivism detention grounds.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the defense's request for protection of legality concerning a detention order based on recidivism. The defense argued that the lower court failed to explicitly assess the constitutionality of the recidivism ground, violating procedural requirements, while the prosecution contended no such violation occurred. The court ruled that the lower court implicitly addressed the constitutional issue by upholding the detention order and confirmed the statutory provision remained valid despite the Constitutional Court's prior ruling on its compatibility with the Constitution.
Regesto Legislator
Generato dall'IAArticle 11, paragraph 1, Article 371, paragraph 1, Item 1 of the Criminal Procedure Act; The court is not required to separately evaluate the constitutionality of a recidivism ground for detention if it implicitly addresses the issue by upholding the detention order, and a prior Constitutional Court ruling does not retroactively invalidate the statutory basis for the detention.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Zahteva zagovornikov obd. A.Š. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Sodišče ni kršilo 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ko se ni posebej spuščalo v oceno ustavnosti pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v LJ je bila zavrnjena pritožba zagovornice obd. A.Š., odvetnice A.Ž., vložene zoper sklep dežurnega preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v LJ z dne..., s katerim je odredil pripor zoper obd. A.Š. iz pripornega razloga po 3. tč. 2. odst. 201. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
Obdolženčeva zagovornika sta dne... vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče RS prejelo v reševanje dne... V zahtevi sta uveljavila razlog iz 2. tč. 1. odst. 420. čl. ZKP in sicer zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odst. 371. čl. ZKP. Po njunem mnenju je takšna kršitev podana, ker izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov glede protiustavnosti pripornega razloga, kar sta zagovornika uveljavila v pritožbi, to pa predstavlja kršitev iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Priporni razlog iz 3. tč. 2. odst. 201. čl. ZKP se ne bi smel uporabljati glede na odločbo Ustavnega sodišča RS z dne..., ki je ugotovilo, da navedena določba ZKP ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Zagovornika sta predlagala, da Vrhovno sodišče RS izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolžencu pripor odpravi.
Vrhovni državni tožilec svetnik mag. J.F. je v odgovoru na zahtevo, v skladu z določbo 2. odst. 423. čl. ZKP, predlagal, da Vrhovno sodišče RS zahtevo zavrne. Ker sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa ni odgovorilo na navedbe v pritožbi, po mnenju vrhovnega državnega tožilca ni zagrešilo kršitve določb 11. tč. 2. odst. 371. čl. ZKP. Podana bi bila lahko le kršitev iz 1. odst. 395. čl. ZKP, ki je pa z zahtevo ni možno uveljaviti, ker ni vplivala na zakonitost odločbe.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Sodišče ni kršilo 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP, ko se ni posebej spuščalo v oceno ustavnosti pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. S tem, ko je zavrnilo pritožbo zagovornikov in ugotovilo, da je odreditev pripora iz pripornega razloga po 3. tč. 2. odst. 201. čl. ZKP utemeljena, je hkrati ta priporni razlog štelo kot zakonito podlago za odreditev pripora. V razlogih izpodbijanega sklepa je torej s tem sodišče tudi zavzelo stališče do vprašanja, ki ga je zagovornica uveljavila v pritožbi.
Zahteva za varstvo zakonitosti tudi ni utemeljena glede temeljnega vprašanja, ali je namreč v času izdaje izpodbijanega sklepa dne 18.4.1997 še veljal priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč že samo v sklepu z dne...
pojasnilo, da brezuspešen potek roka, ki ga je Ustavno sodišče RS določilo zakonodajalcu za uskladitev, na veljavnost same določbe nima vpliva. Tudi po preteku navedenega roka določba 3. tč. 2. odst. 201. čl. ZKP še naprej velja. Sicer pa ob izdaji izpodbijanega sklepa sploh še ni nastala pravna situacija, ki jo v zahtevi uveljavljata zagovornika. Enoletni rok, ki ga je Ustavno sodišče RS dalo zakonodajalcu za uskladitev nekaterih določb o priporu v ZKP, namreč ni začel teči z dnem izdaje odločbe Ustavnega sodišča RS, temveč šele z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS z dne 16.5.1996, št. 25). Sodišče torej pri izdaji odločbe sploh še ni bilo soočeno s problemom izteka navedenega roka za uskladitev zakona z Ustavo, ne glede na to pa določba 3. tč. 2. odst. 201. čl. ZKP z iztekom roka ni prenehala veljati, kot je bilo že omenjeno.