Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba I Ips 87/96 ECLI:SI:VSRS:1996:I.IPS.87.96 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses request for legality protection when indictment part is already final. Defendant cannot challenge non-final parts if other charges are final. Court rejects request for legality protection as unfounded where an indictment portion became final before the appeal. Defendant argued for review of the entire indictment but failed to object to the specific charge of document forgery previously. The court ruled that once a portion of the indictment becomes final, the Supreme Court need not examine that part again under procedural law. This decision clarifies the limits of legality protection requests in criminal appeals. The ruling emphasizes procedural finality and the specific grounds required for challenging indictments. Lawyers must ensure timely objections to avoid losing the right to appeal specific charges. The case highlights the importance of precise legal arguments in criminal procedure. What can I do? Is this possible?

Numero d'incarto Sodba I Ips 87/96
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defense lawyer's request for legality protection regarding the finality of the indictment. The defense argued for a review of the entire indictment, but had previously failed to object to the charge of document forgery, focusing only on embezzlement. The court held that since the charge of document forgery had already become legally binding, there was no need to examine that portion of the indictment again. Consequently, the request for legality protection was rejected as unfounded under the Criminal Procedure Act.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 425 of the Criminal Procedure Act; Article 425 of the Criminal Procedure Act: If a portion of an indictment has become legally binding, the Supreme Court is not required to examine that portion when reviewing a request for legality protection.

Parole chiave

Generato dall'IA
legality protection request finality of indictment criminal procedure appeal document forgery charge procedural finality censura di violazione costituzionale vizio di procedura ricorso all'autorità di vigilanza

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 425 of the Criminal Procedure Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva zagovornika obt. V.R. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Izvenobravnavnemu senatu okrožnega sodišča ni treba preizkušati obtožnice v delu, ki je že postal pravnomočen.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v L. je sklepom z dne 16.10.1995, ugodilo ugovoru zagovornika obt. V.R., vloženega zoper obtožnico okrožnega državnega tožilca v L. z dne 9.5.1995, ter odločilo, da se obtožba za kaznivo dejanje poneverbe po I.odstavku 245.člena KZ, opisano pod tč.1 obtožnice, ne dopusti ter kazenski postopek za to kaznivo dejanje ustavi.

Zagovornik obt. V.R. je dne 10.4.1996 vložil zoper ta sklep zahtevo za varstvo zakonitosti ter predlagal, da VS RS izpodbijani sklep, v kolikor ni bilo ugodeno ugovoru zoper obtožnico, razveljavi in vrne zadevo pristojnemu senatu v novo odločitev.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Obtožnica okrožnega državnega tožilca v L., je glede kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po čl. 240/I KZ, postala pravnomočna že 1.7.1994, ko je senat TS v LJ, enote v L., s sklepom, ugodil ugovoru obdolženkinega zagovornika zoper obtožnico in odločil, da se obtožba vrne pristojnemu tožilcu, da v treh dneh zahteva dopolnitev preiskave, vendar le zaradi kaznivega dejanja poneverbe po čl.141/I in II KZ-77. Tudi tedaj, enako kot tudi v ugovoru z dne 31.5.1995 zoper obtožnico z dne 9.5.1995, v kateri je sicer brez potrebe opisano tudi kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po čl.240/I KZ, zagovornik obdolženke ni izpodbijal obtožnice glede kaznivega dejanja ponarejanja listin, pač pa le glede kaznivega dejanja poneverbe. Zagovornik ni v ugovoru zoper obtožnico z dne 17.3.1994, prav tako pa tudi ne v ugovoru zoper obtožnico z dne 9.5.1995, niti z besedico izpodbijal utemeljenosti obtožnice zaradi kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin, čeprav v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je vložil ugovor zoper obtožnico, vendar z večjim poudarkom glede kaznivega dejanja poneverbe.

Obtožnica je glede kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin, ki je pravno opredeljeno kot kaznivo dejanje po čl.240/I KZ, postala pravnomočna že dne 1.7.1994. Zato je VS RS zavrnilo zahtevo obdolženkinega zagovornika za varstvo zakonitosti, vloženo zoper sklep Okrožnega sodišča v L. dne 16.10.1995, ki mu glede na že pravnomočno obtožnico glede kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po čl.240/I KZ ni bilo potrebno preizkušati obtožnice tudi v tem delu (čl. 425 zakona o kazenskem postopku).