Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba IV Ips 1/94 ECLI:SI:VSRS:1994:IV.IPS.1.94 Generato dall'IA

Court dismisses request for judicial review of discretionary seizure of vehicle in customs violation case.

Numero d'incarto Sodba IV Ips 1/94
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for judicial protection regarding the seizure of the defendant's car. The defense argued the vehicle belonged to an innocent brother and that the seizure was disproportionate given the nature of the minor customs violation. The court held that once a discretionary measure like vehicle seizure is applied, its appropriateness cannot be reviewed in a judicial protection proceeding, only its legality.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

2. odstavek 386. člena carinskega zakona; When a discretionary measure under customs law is applied, its appropriateness is not subject to judicial review in protection proceedings, only its legality.

Parole chiave

Generato dall'IA
judicial protection request discretionary administrative measure customs seizure vehicle confiscation proportionality review responsabilità del vettore responsabilità per incidente stradale sequestro del veicolo

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
2. odstavek 386. člena carinskega zakona
1. odstavek 370. člena carinskega zakona
1. odstavek 380.b člena carinskega zakona
16. člena zakona o prekrških
ob uporabi 16. člena zakona o prekrških s katerimi se kršijo zvezni predpisi.

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Republiški senat za prekrške
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva zagovornika kaznovanega B.C. za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Odvzem prevoznega sredstva po 2. odst. 386. člena carinskega zakona je res fakultativen, ko pa je uporabljen, ne gre za nezakonito uporabo, ampak gre za vprašanje primernosti takšnega ukrepa, ki pa se v postopku za sodno varstvo ne more presojati.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno pravnomočno odločbo Republiškega senata za prekrške je bila potrjena odločba o prekršku Carinarnice. S tema odločbama je bil kaznovani A.B. spoznan za odgovornega prekrška 1. odstavka 370. člena v zvezi s 1. odstavkom 380.b člena carinskega zakona, kaznovani B.C. pa za odgovornega za prekršek kot pomagač pri storitvi prekrškov A.B. ob uporabi 16. člena zakona o prekrških s katerimi se kršijo zvezni predpisi. B.C. je bila izrečena denarna kazen, poleg tega pa še varstveni ukrep odvzema blaga, s katerim je bil prekršek storjen in varstveni ukrep odvzema prevoznega sredstva - osebnega avtomobila, registriranega na ime B.C.

Zagovornik kaznovanega B. C. je vložil zahtevo za sodno varstvo in še dopolnitev te zahteve. V zahtevi je uveljavil, da je bilo osebno vozilo, ki je bilo odvzeto kaznovanemu B.C., last njegovega brata, zato mu ne bi smelo biti odvzeto, saj brat ni bil vpleten v prepovedan posel. Carinski zakon v 2. odstavku 386. člena predvideva neobvezen odvzem vozila, ki služi nezakonitemu poslu, zato zagovornik ocenjuje, da je stopnja družbene nevarnosti tista, ki odreja upravičenost tako strogega varnostnega ukrepa, v obravnavanem primeru pa 3 puške in 750 nabojev nimajo takšne stopnje družbene nevarnosti, ki bo to opravičevale. V tej zvezi zagovornik opozarja, da je šlo za prekršek, ki je bil storjen 14.5.1991 tako, da je ukrep celo nezakonit v konkurenci boja zvezne in republiške oblasti.

Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.

Odvzem prevoznega sredstva po 2. odstavku 386. člena carinskega zakona je res fakultativen, v primeru, ko je v postopku o prekršku ta ukrep uporabljen, pa ne moremo več govoriti o nezakoniti uporabi tega pooblastila temveč le o primernosti takšnega ukrepa. V postopku za sodno varstvo vrhovno sodišče ne more presojati primernosti uporabe 2. odstavka 386. člena, temveč le vprašanje zakonitosti izreka takšnega ukrepa. Nedvomno navedeno zakonsko določilo, ki daje v postopku o prekršku pooblastilo za odvzem prevoznega sredstva, ni bilo kršeno.

Prav tako ni utemeljena primerjava, ki jo zagovornik v zahtevi postavlja med ravnanjem kaznovanega in Države Republike Slovenije, ki naj bi prav tako uvažala orožje, saj ti zadevi nista povezani, poleg tega pa se v vsakem takšnem primeru lahko zastavi le vprašanje protipravnosti, ki pa glede kaznovanega v zvezi s tihotapljenjem orožja nedvomno obstaja.