Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep X Ips 521/2007 ECLI:SI:VSRS:2008:X.IPS.521.2007 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal for failure to substantiate statutory grounds under Administrative Dispute Law.

Numero d'incarto Sklep X Ips 521/2007
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a first-instance administrative court decision. The applicant argued the lower court erred on significant legal grounds and caused severe consequences, but merely cited the relevant statutes without providing specific factual or legal justification. The court held that because appeals cannot be initiated or conducted ex officio, the burden of proving the statutory conditions for an appeal lies entirely with the appellant, which they failed to meet.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

2. odstavek 83. člen ZUS-1; 89. člen ZUS-1: Appeals are not admissible ex officio; the appellant bears the full burden of substantiating statutory grounds, and failure to provide specific justification results in dismissal.

Parole chiave

Generato dall'IA
administrative appeal burden of proof substantiation requirement ex officio action ZUS-1 provisions status giuridico anteriore revoca della nazionalità doveri e diritti del funzionario

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
2. odstavek 83. člen ZUS-1
89. člen ZUS-1
1. odstavek 63. člen ZUS-1
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker je po presoji Vrhovnega sodišča RS tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti, niti voditi, bi morala revidentka zatrjevane razloge tudi utemeljiti in izkazati, česar pa ni storila.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 2156/2006-10 z dne 16.5.2007, je tožnica vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s tem, da navaja: "da ima odločitev v izpodbijanem upravnem sporu hude posledice za revidentko in ker gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, zaradi kršitve materialnega prava".

S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.8.2006, s katerim je tožena stranka zavrnila pritožbo in potrdila odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 21.6.2006. Prvostopni upravni organ je z navedeno odločbo ugotovila, da se B.B., roj. 14.12.1894, po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28.8.1945 do smrti dne 24.3.1964, ni štel za državljana takratne LR Slovenije (1. točka izreka).

Po presoji Vrhovnega sodišča RS v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.

Ker so v reviziji zatrjevani razlogi za njeno dovolitev zgolj pavšalni in niso pojasnjeni oziroma obrazloženi, presoja o tem, ali so v tem primeru predpisani pogoji za dovoljenost revizije izpolnjeni, s strani sodišča sploh ni možna. Iz vsebine revizijskih navedb izhaja, da revidentka uveljavlja dovoljenost revizije (deloma) po 2. točki 2. odstavka in po 3. točki 83. člena ZUS-1. Po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo; po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev v izpodbijanem upravnem sporu hude posledice za stranko. V reviziji je revidentka torej navedla le besedilo zakona, ki določa pogoje za dovoljenost revizije, ni pa podala nikakršne obrazložitve o tem, s čim naj bi bili navedeni predpisani pogoji izpolnjeni. Ker je po presoji Vrhovnega sodišča RS tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti, niti voditi, bi morala revidentka zatrjevane razloge tudi utemeljiti in izkazati, česar pa ni storila.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.