Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba II Ips 374/93 ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.374.93 Generato dall'IA

Appeal dismissed because factual damage assessment findings are not reviewable grounds under ZPP. The court held that factual findings cannot be challenged via appeal. The court ruled that factual findings cannot be challenged via appeal. The court held that factual findings cannot be challenged via appeal.

Numero d'incarto Sodba II Ips 374/93
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against the second-instance judgment, which had confirmed the first-instance award of 99,670 SIT in damages. The appellant argued for a full restoration of the previous state or full compensation including lost profit, citing errors in the expert reports regarding the property's market value and repair costs. The court rejected these claims because determining the extent of damage is a factual finding that cannot be challenged on appeal, as such errors do not constitute a valid ground for review under the Code of Civil Procedure.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

3. odst. 385.čl. ZPP; 185.čl. in 189.čl. ZOR: A finding of fact regarding the extent of damage is not a ground for appeal, as erroneous factual determinations do not justify a review of the judgment.

Parole chiave

Generato dall'IA
factual findings appeal damage assessment review code of civil procedure supreme court appeal obligations law damages ristrettezza finanziaria mutamento delle condizioni finanziarie perdita di sostegno

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ugotovitev višine tožeči stranki nastale škode je dejanska ugotovitev, katere z revizijo ni mogoče izpodbijati, ker zmotna ali nepopolne ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP). Zato revizijsko sodišče revizijskih navedb, s katerimi se izpodbijajo dejanske ugotovitve, ni upoštevalo. Določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se nanašajo na način povračila nastale škode (185.čl. in 189.čl.) pa s sodbami sodišč prve in druge stopnje niso bile kršene.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da plača tožnikoma odškodnino v znesku 99.670,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.2.1992 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Pritožbi obeh strank proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje v zavrnilnem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je tožeča stranka po 185.čl. in po 189.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih upravičena do vzpostavitve prejšnjega stanja, oziroma če na ta način ni mogoče v celoti odpraviti škode, ima pravico do povrnitve škode, kjer je vsebovan tudi izgubljeni dobiček. Izvedenčevo mnenje ni upoštevalo dejanske tržne manjvrednosti objekta. Glede stroškov za sanacijo razpok bi bilo treba pribaviti predračun. Tak predračun je tožeča stranka predložila v teku pritožbenega postopka. Končno še navaja, da izvedenec kmetijske stroke ni upošteval tržne vrednosti grozdja oziroma vina. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je tako ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tudi uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je toženec z gradbenimi deli na svojem delu zgradbe-dvojčka povzročil tožnikoma na njunem delu zgradbe škodo, za katero odgovarja po 154.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Sodišči prve in druge stopnje sta presojali vse vrste nastale škode, ki jih je v postopku na prvi stopnji zatrjevala tožeča stranka. Svojo odločitev glede višine prisojene odškodnine sta oprli na mnenje izvedencev iz gradbene in kmetijske stroke, ki ju je določilo sodišče prve stopnje. Ugotovitev višine tožeči stranki nastale škode je dejanska ugotovitev, katere z revizijo ni mogoče izpodbijati, ker zmotna ali nepopolne ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP). Zato revizijsko sodišče revizijskih navedb, s katerimi se izpodbijajo dejanske ugotovitve, ni upoštevalo. Določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se nanašajo na način povračila nastale škode (185.čl. in 189.čl.) pa s sodbami sodišč prve in druge stopnje niso bile kršene.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).