Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba I Up 968/2006 ECLI:SI:VSRS:2006:I.UP.968.2006 Generato dall'IA

Appeal dismissed; asylum applicants' financial aid rates determined by ministerial regulations apply equally to all.

Numero d'incarto Sodba I Up 968/2006
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a first-instance judgment that upheld the asylum authority's decision on monthly financial aid amounts. The applicants argued that the regulation discriminated against adult family members by awarding them only 70% of the minimum income, while the head of the family received 100%. The court rejected this claim, ruling that the uniform application of the ministerial regulation to all applicants does not violate the Constitution or international conventions.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o upravnem sporu (ZUS); Zakon o azilu (ZAzil); Pravilnik o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic prosilcem za azil: The principle of equal treatment under administrative regulations does not require identical benefit calculations for all family members within an asylum seeker household, provided the regulation applies uniformly to all applicants.

Parole chiave

Generato dall'IA
asylum seeker financial aid family member benefit calculation administrative regulation uniformity constitutional discrimination claim supreme court appeal dismissal assegni familiari aiuto ai meno abbienti stato di bisogno

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
1. paragraph 59 of the Administrative Dispute Act (ZUS)
2. paragraph 43 of the Asylum Act (ZAzil)
14. paragraph of the Regulation on methods and conditions for granting rights to asylum seekers
19. paragraph of the Regulation on methods and conditions for granting rights to asylum seekers
73. paragraph of the Asylum Act (ZAzil)
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Višina denarne pomoči se prosilcem za azil določi na podlagi pravilnika, ki ga je sprejel na podlagi zakona pristojni minister in velja enako za vse prosilce za azil.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnila tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 24.2.2006; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnike oprostilo plačila sodnih taks. Z navedeno odločbo je tožena stranka na podlagi določbe 2. odstavka 43. člena Zakona o azilu (ZAzil) in 14. člena Pravilnika o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic prosilcem za azil in tujcem, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite (Pravilnik) odločila, da se od 1.2.2006 tožnikom dodeli do pravnomočno končanega azilnega postopka mesečna denarna pomoč v višini 206.667 SIT.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navaja, da v predmetni zadevi med strankama ni sporno, ali tožnikom gre pravica do denarne pomoči, pač pa višina te pomoči. Sodišče je obrazložilo, da na podlagi določb Pravilnika pripada v primeru, da je več prosilcev za azil, ki tvorijo družino, pomoč v skladu z 19. členom Pravilnika, in sicer vlagatelju zahteve 100% minimalnega dohodka (48.062 SIT), vsaki naslednji odrasli osebi v družini 70% minimalnega dohodka in mld. otroku 30% minimalnega dohodka. Zato je po presoji sodišča prve stopnje tožena stranka v skladu z določbami 19. člena Pravilnika pravilno odločila, da pripadajo tožnikom zneski denarne pomoči, kot jih je tožena stranka navedla v izpodbijani odločbi. Zavrnilo pa je kot neutemeljene tožbene ugovore, da gre v obravnavanem primeru za določbe Pravilnika, ki so diskriminatorne do posameznih prosilcev za azil, ker vsem polnoletnim članom družine ne pripada 100% znesek minimalnega dohodka. Takšna ureditev po presoji sodišča ni v neskladju z Ustavo RS in ne krši mednarodnih konvencij.

Tožniki v pritožbi ponavljajo svoje tožbene navedbe, češ da ni nikakršnega razumnega in stvarnega razloga, da vsaj odrasli prejemniki med seboj niso enako obravnavani. Določba Pravilnika ni le eklatantno diskriminatorna in arbitrarna, ampak je v nasprotju celo z načelom, ki je vsebovano v samem Pravilniku.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba pravilna in zakonita, pritožbeno sodišče pa se tudi v celoti strinja z razlogi izpodbijane sodbe.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na pravilno zakonsko podlago, in sicer na določbo 4. alinee 1. odstavka 43. člena ZAzil in na določbe 18. ter 19. člena Pravilnika. Sodišče prve stopnje je pravilno tudi povzelo določbo 19. člena Pravilnika, po kateri se višina denarne pomoči za prosilce za azil določi po predpisanih merilih, in sicer za odraslo osebo - vlagatelja v razmerju 100% minimalnega dohodka, za vsako naslednjo odraslo osebo v višini 70% minimalnega dohodka in za otroka do 18 leta starosti 30% minimalnega dohodka. Določba je namenjena družinski skupnosti prosilcev za azil, ki so nastanjeni na podlagi odobritve pristojnega organa na zasebnem naslovu, če se jim ne more zagotoviti ustrezno namestitev v azilnem domu ali izpostavi azilnega doma oziroma nastanitvenih objektih. Pravilnik je sprejel pristojni minister za notranje zadeve na podlagi pooblastila iz 2. odstavka 43. člena ZAzil in velja enako za vse prosilce za azil ter tujce, ki jim je dovoljena posebna zaščita v Republiki Sloveniji.

Pritožbeno sodišče poudarja, da sodišča sodijo na podlagi ustave in veljavne zakonodaje, v obravnavanem primeru je sodilo na podlagi ZAzil in Pravilnika. Zato pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe glede neustreznosti določb Pravilnika kot neutemeljene.

Ker tožniki v pritožbi niso izrecno navedli pritožbenih razlogov, iz katerih izpodbijajo sodbo sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo glede razlogov, ki jih mora preizkusiti po uradni dolžnosti. Ker teh ni našlo, je pritožbo tožnikov na podlagi določbe 73. člena ZAzil zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.