Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSC Sklep VII Kp 62628/2025 ECLI:SI:VSCE:2026:VII.KP.62628.2025 Generato dall'IA

Private prosecutor's private indictment dismissed due to lack of identifying data and wrong court jurisdiction.

Numero d'incarto VSC Sklep VII Kp 62628/2025
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Court of Appeal overturned the first-instance court's rejection of a private indictment, ruling the dismissal procedurally flawed. While the private prosecutor failed to provide sufficient identifying details for the defendant, the court held that the burden of supplying this minimum data lies with the private prosecutor, not the individual. Furthermore, the first-instance court lacked jurisdiction over crimes of insult and defamation committed online, which must be heard by the district court.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZKP 434. odst. 1; ZKP 25. odst. 1: The private prosecutor bears the burden of substantiating personal data required for defendant identification, and courts of first instance must verify their own territorial jurisdiction before rejecting indictments.

Parole chiave

Generato dall'IA
private indictment identifying data burden court jurisdiction insult and defamation online crimes private prosecutor procedural dismissal difetto di legittimazione del ministero pubblico

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
ZKP 434. odst. 1
ZKP 25. odst. 1
ZKP 402. odst. 3
ZKP 436. odst. 1
ZKP 36. odst. 1
ZKP 435. odst. 1
ZKP 269. odst. 1
ZKP 268. odst. 2
ZKP 76. odst. 3
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Na zasebnem tožilcu je breme substanciranja tistih osebnih podatkov, ki omogočajo indentifikacijo obdolženca.

Okrajno sodišče ni stvarno pristojno za obravnavanje kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih na spletnih straneh.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Celju na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo vlogo A. A., poimenovano "zasebna obtožnica", kot nepopolno.

2. Zoper ta sklep se je pritožila zasebna tožilka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu sodniku in naloži prvostopenjskemu sodišču, da sprejme zasebno tožbo v obravnavo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnico, da je bil poziv sodišča prve stopnje z dne 11. 9. 2025 (red. št. 2) k dopolnitvi vloge (zasebne tožbe z dne 27. 8. 2025) nekonkretiziran. Prvo sodišče je namreč jasno navedlo, katere sestavine v skladu s prvim odstavkom 434. člena ZKP mora zasebna tožba vsebovati, kakršno koli dodatno pojasnjevanje pa bi nedopustno prekoračilo okvire ločenosti procesnih funkcij v kazenskem postopku. Če pritožnica "ne zna" ali "ne zmore" sestaviti sklepčne zasebne tožbe, ki bi bila sposobna obravnavanja v kazenskem postopku, si mora v ta namen poiskati ustrezno pravno pomoč.

5. Prav pa ima pritožnica, da od zasebnega tožilca kot posameznika ni mogoče zahtevati, da sam pridobiva osebne podatke obdolženca, če in ker take možnosti nima. ZKP v prvem odstavku 434. člena določa, da mora zasebna tožba obsegati ime in priimek obdolženca z osebnimi podatki, če so znani. Na zasebnem tožilcu je breme substanciranja tistega minimuma podatkov, ki omogočajo identifikacijo obdolženca. Drži, da je zasebna tožilka v zasebni tožbi in v njeni dopolnitvi z dne 9. 10. 2025 zapisala le, da je obdolženka "B. B., državljanka Republike Slovenije", v pritožbi pa je vendarle navedla, da je obdolženka rojena ... Ne glede na to, da v Republiki Sloveniji živi več oseb z imenom in priimkom B. B. (tč. 5 izpodbijanega sklepa), pa dostopen datum rojstva, ki ga je priskrbela zasebna tožilka, zdaj omogoča identifikacijo, za katero obdolženko gre (razen, če bi bili dne ... rojeni dve B. B. ali več njih). Tako se zavrženje zasebne tožbe iz razloga, na katerega se opira prvostopenjsko sodišče, pokaže kot preuranjeno.

6. Pred nadaljevanjem postopka je treba opozoriti, da naj bi obdolženka očitana ji kazniva dejanja na škodo zasebne tožilke izvršila med marcem in septembrom 2025 (tudi) z zapisi na javno dostopnih spletnih omrežjih (priloge A). Gre torej za očitke kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih na spletnih straneh, kar izkazuje stvarno pristojnost okrožnega, ne pa okrajnega sodišča (1. točka prvega odstavka 25. člena ZKP). Sodišče prve stopnje bo tako moralo postopati sledeč prvemu odstavku 436. člena v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZKP (kakor bi moralo ravnati že pred preizkušanjem sklepčnosti zasebne tožbe - prvi odstavek 435. člena ZKP), nato pa bo stvarno pristojno sodišče presodilo, ali zasebna tožba obsega vse sestavine iz prvega odstavka 269. člena v zvezi z drugim odstavkom 268. člena ZKP ali ne.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).