Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sodba XI Ips 38073/2025 ECLI:SI:VSRS:2025:XI.IPS.38073.2025 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal against detention order, ruling courts need not separately assess defendant's subjective circumstances for flight risk.

Numero d'incarto VSRS Sodba XI Ips 38073/2025
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's request for protection of legality against a final detention order based on flight risk. The defendant argued that the lower courts failed to examine subjective circumstances and violated constitutional rights by not explicitly reasoning the flight risk. The court rejected these claims, establishing that while subjective factors matter for recidivism, they are not required for flight risk determinations.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZKP 201. 1. odst. 1; KZ-1 308. 2. odst.; Courts are not obliged to separately ascertain subjective circumstances of the accused when determining flight risk, unlike for recidivism, as the objective circumstances sufficiently justify the measure.

Parole chiave

Generato dall'IA
flight risk assessment detention order appeal subjective circumstances protection of legality proportionality of measure ZKP flight risk objective justification allontanamento nonostante motivi di salute

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
1. prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku
tretjega odstavka 308. člena Kazenskega zakonika
8. in 9. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku
drugi odstavek 420. člena Zakona o kazenskem postopku
22. in 25. člen Ustave Republike Slovenije
prvi odstavek 425. člena Zakona o kazenskem postopku
šesti odstavek 3. člena in 18. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Za obstoj begosumnosti - drugače kot to velja za priporni razlog ponovitvene nevarnosti - sodišče ni dolžno posebej ugotavljati subjektivnih okoliščin na strani obdolženca.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Kpd 38073/2025 z dne 1. 6. 2025 obdolžencu A. A. odredila pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Ks 38073/2025 z dne 5. 6. 2025 pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga obdolženčeva zagovornica, kot navaja, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zlasti kršitev po 8. in 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi ter obdolženca izpusti na prostost.

3. Vrhovna državna tožilka Tamara Gregorčič je skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP odgovorila na zahtevo in predlagala, da se zavrne kot neutemeljena.

4. Odgovor vrhovne državne tožilke je bil poslan v izjavo obdolžencu in njegovemu zagovorniku. Obdolženec se je o njem izjavil in v odgovoru navaja, da je bil nepravično obsojen, saj za prevoze migrantov ni dobil plačila in ni sodeloval z nobenim sostorilcem. Izpostavlja, da je taksist in ima na Slovaškem podjetje ter družino. Prav tako trdi, da ima bolnega otroka, za katerega bi moral skrbeti in je hkrati brez denarnih sredstev.

B. 5. Vložnica v zahtevi za varstvo zakonitosti z naslednjimi navedbami: (i) da do sedaj ugotovljena dejstva in okoliščine v ničemer ne izkazujejo utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, (ii) da niti en dokaz v spisu ne izkazuje, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom, (iii) da obdolženec ni z nikomer sodeloval in ni del organizirane verige ter hudodelske združbe in (iv) da za opravljen prevoz ni prejel nobenega plačila, po vsebini v bistvu uveljavlja razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno (drugi odstavek 420. člena ZKP).

6. Nadalje vložnica izpodbija priporni razlog begosumnosti in hkrati uveljavlja kršitev 22. ter 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ker ta naj ne bi bil obrazložen. Moti jo zlasti dejstvo, da sodišči nista ugotavljali subjektivnih okoliščin na strani obdolženca, ki bi begosumnost utemeljevale. Tem navedbam ne gre slediti, saj prvič, za obstoj begosumnosti - drugače kot to velja za priporni razlog ponovitvene nevarnosti - sodišče ni dolžno posebej ugotavljati subjektivnih okoliščin na strani obdolženca. 1 In drugič, sodišči sta begosumnost ustrezno ter ustavnoskladno obrazložili na podlagi ugotovljenih okoliščin, (i) da je obdolženec tujec - državljan Slovaške, kjer z družino tudi živi, (ii) da ga na Republiko Slovenijo ne vežejo nobene trdne navezne okoliščine (tukaj nima družine, začasnega prebivališča, niti zaposlitve), temveč se je na njenem ozemlju nahajal zgolj zaradi izvršitve kaznivega dejanja in (iii) da je za očitano kaznivo dejanje predpisana visoka zaporna kazen od tri do deset let zapora (točka 8 prvostopenjskega sklepa in točka 8 drugostopenjskega sklepa).

7. Na podlagi tako ugotovljenih okoliščin sta sodišči ustrezno obrazložili tudi neogibno potrebnost in sorazmernost ukrepa ter razumno izključili možnost odreditve milejšega ukrepa (točka 9 prvostopenjskega sklepa in točka 9 drugostopenjskega sklepa), zato nasprotnim argumentom vložnice ni mogoče pritrditi.

C. 8. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve niso podane, zato je zahtevo po prvem odstavku 425. člena ZKP zavrnilo.

9. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 18. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

1 Glej odločbe Vrhovnega sodišča XI Ips 79896/2023 z dne 15. 2. 2024, XI Ips 82540/2010-82 z dne 9. 12. 2010 in XI Ips 36254/2019 z dne 22. 8. 2019. Prim. Š. Horvat: Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 458-459.