Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep II DoR 175/2025 ECLI:SI:VSRS:2025:II.DOR.175.2025 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses revision request for lack of specific legal issue and concrete grounds.

Numero d'incarto VSRS Sklep II DoR 175/2025
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected a revision request filed by heirs of a convicted individual regarding compensation for property seizures. The applicants argued that the lower courts incorrectly applied the statute of limitations for claiming compensation for the devaluation of apartments, but their petition merely summarized the case history without identifying a specific legal error. The court dismissed the request because the applicants failed to precisely state the disputed legal issue, cite the violated legal rule, or demonstrate how the second-instance court's decision deviated from established Supreme Court practice as required by law.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

367. a, 367. b člen Zakona o pravnem postopku (ZPP): Revizijski predlog mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, kršeno pravilo, okoliščine njegove pomembnosti ter odstopanje od sodne prakse; brez teh elementov je predlog nezakonit in se zavrne.

Parole chiave

Generato dall'IA
revizijski predlog dopustitev revizije konkretizacija pravnega vprašanja enotna sodna praksa statut roka za uveljavljanje odškodnina zaradi manjvrednosti Zakon o pravnem postopku restituzione di beni nazionalizzati

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
367. a člen Zakona o pravnem postopku (ZPP)
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve v zadevi mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (367. a člen Zakona o pravnem postopku (ZPP)).
367. b člen Zakona o pravnem postopku (ZPP)
145. c člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
24. in 26. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji
Iz obrazložitve še izhaja, da je zahtevek glede "obrabnine" celotne stavbe zavrnilo zaradi pomanjkanje aktivne legitimacije, odmeno zaradi manjvrednosti posameznih stanovanj pa zaradi poteka roka za uveljavljanje tega zahtevka (24. in 26. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji).
324. člen Zakona o pravnem postopku (ZPP)

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Ips 266/2014
Predlagatelja se ob tem ne soočita z razlogi, ki sta jih v zvezi s tem navedli sodišči prve in druge stopnje, temveč zgolj smiselno nakazujeta, da odločitev odstopa od odločitve v zadevi X Ips 266/2014, česar konkretizirano ne pojasnita.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Spornega pravnega vprašanja, ki naj bi bilo predmet revizijskega postopka, predlagatelja ne ponudita. Obravnavani predlog vsebuje le povzetek dosedanjega poteka postopka in smiselno zatrjevanje, da je napačna odločitev sodišč o poteku roka za uveljavljanje odmene za manjvrednost stanovanj.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožniki so pravni nasledniki (nekdanjega) obsojenca Vojaškega sodišča, ki mu je bila izrečena kazen zaplembe premoženja - stanovanj v stavbi na ... Sodba vojaškega sodišča je bila kasneje razveljavljena, z denacionalizacijsko odločbo pa odločeno, da se 2/3 stanovanj sporne stavbe vrne denacionalizacijskim upravičencem. Tožniki so na podlagi 145. c člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij zahtevali odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja stanovanj, "obrabnino" za stavbo in odmeno zaradi manjvrednosti posameznih stanovanj.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku za nezmožnost uporabe in upravljanja stanovanj, sicer pa je zahtevke zavrnilo. Pri ugotavljanju višine takšnega zahtevka je uporabilo metodo hipotetičnih (ne)profitnih najemnin, upoštevalo odbitek fiktivnih stroškov, nato pa, ob upoštevanju deleža vrnjenih stanovanj in dednih deležev tožnikov, vsakemu prisodilo znesek odškodnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter pojasnilo, zakaj zahtevek v zneskovno višjem delu ni utemeljen. Iz obrazložitve še izhaja, da je zahtevek glede "obrabnine" celotne stavbe zavrnilo zaradi pomanjkanje aktivne legitimacije, odmeno zaradi manjvrednosti posameznih stanovanj pa zaradi poteka roka za uveljavljanje tega zahtevka (24. in 26. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta prvi tožnik in tretje tožnica skupaj vložila predlog za dopustitev revizije.

5. Predlog ni popoln.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve v zadevi mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (367. a člen Zakona o pravnem postopku (ZPP)). O dopustitvi odloča na podlagi predloga, v katerem mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP).

7. Spornega pravnega vprašanja, ki naj bi bilo predmet revizijskega postopka, predlagatelja ne ponudita. Obravnavani predlog vsebuje le povzetek dosedanjega poteka postopka in smiselno zatrjevanje, da je napačna odločitev sodišč o poteku roka za uveljavljanje odmene za manjvrednost stanovanj. Predlagatelja se ob tem ne soočita z razlogi, ki sta jih v zvezi s tem navedli sodišči prve in druge stopnje, temveč zgolj smiselno nakazujeta, da odločitev odstopa od odločitve v zadevi X Ips 266/2014, česar konkretizirano ne pojasnita. Izrecno se osredotočata zgolj na pomen konkretnega izida postopka in celo zapišeta, da gre za "pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev strankine pravne varnosti, odpravo kršitev njenih ustavnih pravic in enotne sodne prakse". Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi temu (vsaj ne v prvi vrsti) ni namenjen.

8. Upoštevajoč navedeno, vsebinska presoja revizijskega predloga ni dopustna, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).