Administrative court dismisses lawsuit for failure to clearly identify the challenged administrative act per ZUS-1. The plaintiff failed to specify which act was challenged, rendering the claim unintelligible. The court dismissed the lawsuit because the plaintiff did not correct the defect within the statutory deadline. The court ruled that administrative litigation requires a clear identification of the specific administrative act being challenged. The court dismissed the lawsuit due to the plaintiff's failure to clarify the challenged administrative act within the prescribed time limit. The court held that administrative litigation requires a clear identification of the specific administrative act being challenged. The court dismissed the lawsuit because the plaintiff failed to correct the defect within the statutory deadline. The court ruled that administrative litigation requires a clear identification of the specific administrative act being challenged.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit because it failed to clearly identify the specific administrative act being challenged within the statutory deadline. The plaintiff contested an order and a decision of the Insurance Supervision Agency but did not specify which act was the primary target of the challenge, rendering the claim unintelligible. The court applied Article 31 of the Administrative Dispute Resolution Act, noting that the plaintiff ignored the court's prior notice to correct this defect, resulting in the dismissal of the entire action.
Regesto Legislator
Generato dall'IAPrvi odstavek 30. člena ZUS-1; Drugi odstavek 31. člena ZUS-1: Tožba mora jasno navesti upravni akt, ki se izpodbija, razložiti zakaj se toži ter predlagati, kako in v čem naj se odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost; če tožba ni razumljiva zaradi nejasnosti, se zavrne.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
[JEDRO]
Na podlagi prvega odstavka 30. člena ZUS-1 je treba v tožbi med drugim (jasno) navesti upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj se toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Toženka je z odredbo o odpravi kršitev št. 0605-2/2022-7 z dne 19. 10. 2022 (1.) ugotovila, da tožnica krši določila Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar-1), saj njeni zastopniki, kljub temu da izvajajo svetovanje glede produktov slovenske podružnice tuje zavarovalnice (A.), v obvestilih navajajo in izjavljajo, da tega ne zagotavljajo; (2.) tožnici naložila, da odpravi to kršitev v postavljenem roku, in sicer tako da njeni zastopniki zavarovalcem pričnejo izročati obvestila skladno z zakonom ter z navedbami o svetovanju glede zavarovalnih produktov, ki jih prodajajo, tako da bo odraženo dejansko stanje o izvajanju tega svetovanja; (3.) tožnici nadalje naložila, da v roku predloži poročilo in dokazila o odpravi kršitev; (4) po pravnomočnosti odredila javno objavo informacij o kršitelju in kršitvi ter izreka ukrepa iz predmetne odredbe; ter (5.) naložila tožnici plačilo nadomestila v višini 1.050,00 EUR.
2. Tožnica je zoper cit. odredbo vložila ugovor, ki ga je toženka z odločbo o ugovoru št. 0605-2/2022-14 z dne 16. 11. 2022 zavrnila.
3. Tožnica vlaga tožbo zoper odredbo o odpravi kršitev 1 v zvezi z odločbo o ugovoru, in sicer jo izpodbija v celoti, tj. v 1. - 5. točki izreka. Sodišču predlaga, naj odredbo odpravi in s sodbo ugotovi, da tožnica pri distribuciji zavarovalnih produktov ni kršila zakona, oz. da postopek ustavi. Podredno sodišču predlaga, naj odredbo odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovni postopek. V vsakem primeru pa zahteva povračilo stroškov sodnega postopka in postopka pred toženko, ki jih priglaša. V tožbi podrobno opisuje zatrjevane kršitve pravil postopka, nepravilno oz. nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter posledično zmotno uporabo predpisov, ki da jih je toženka zagrešila pri izdaji izpodbijane odredbe ter tudi odločbe o ugovoru.
4. Toženka odgovarja na tožbo ter predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov tožnici.
5. Sodišče je v tem upravnem sporu enkrat že odločilo, in sicer s sklepom I U 1731/2022-9 z dne 29. 3. 2023, s katerim je tožbo zavrglo s stroškovno posledico, saj je presodilo, da sodno varstvo zoper odredbo kot takšno ni predvideno, zato je tožbo, ki jo tožnica naperja zoper 1. - 4. točko izreka izpodbijane odredbe, treba zavreči. Vendar pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije cit. sklep razveljavilo in zadevo sodišču vrnilo v novo sojenje, rekoč da je bilo zavrženje tožbe preuranjeno, saj iz tožbe ni mogoče jasno razbrati, kateri akt tožnica izpodbija, zato je tožba nerazumljiva in bi sodišče moralo od tožnice najprej zahtevati, naj to pomanjkljivost odpravi.
6. Zato je sodišče v tem novem sojenju tožnico pozvalo na odpravo nejasnosti v njeni tožbi. Z dopisom z dne 27. 1. 2025 je namreč tožnico prek pooblaščene odvetniške pisarne opozorilo, da iz njene tožbe ni mogoče jasno razbrati, kateri akt izpodbija, saj se njene tožbene navedbe nanašajo tako na odredbo o odpravi kršitev Agencije za zavarovalni nadzor št. 0605-2/2022-7 z dne 19. 10. 2022, kot tudi na odločbo o ugovoru Agencije za zavarovalni nadzor št. 0605-2/2022-14 z dne 16. 11. 2022, in je zaradi tega njena tožba nerazumljiva. Poučilo jo je tudi, da je na podlagi prvega odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) treba v tožbi med drugim (jasno) navesti upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj se toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. Zato je tožnico skladno s prvim odstavkom 31. člena ZUS-1 pozvalo, naj v roku 15 dni odpravi opisano nejasnost in določno opredeli, kateri akt izpodbija in zakaj, ter poda tožbeni predlog, v kateri akt in kako naj sodišče poseže, saj sicer zadeve ne bo mogoče obravnavati in bo sodišče njeno tožbo na podlagi drugega odstavka cit. člena zavrglo.
7. Tožbo je treba zavreči.
8. Tožnici je bil zgoraj omenjeni poziv sodišča vročen prek pooblaščene odvetniške pisarne 28. 1. 2025. To pomeni, da se je postavljeni 15-dnevni rok za odpravo pomanjkljivosti iztekel z dnem 12. 2. 2025. Vendar tožnica kljub temu vse do današnjega dne opisanih pomanjkljivosti ni odpravila. Zato njena tožba ostaja nerazumljiva in je ni mogoče obravnavati.
9. Vsled zgoraj navedenega je treba tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavreči, saj sodišče obenem ne ugotavlja, da bi bili odredba o odpravi kršitev Agencije za zavarovalni nadzor št. 0605-2/2022-7 z dne 19. 10. 2022 in/ali odločba o ugovoru Agencije za zavarovalni nadzor št. 0605-2/2022-14 z dne 16. 11. 2022 nični.
10. O stroških je sodišče odločilo po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.
11. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici poročevalki kot predsednici senata na podlagi četrtega odstavka 13. člena ZUS-1, po katerem ima v postopku, v katerem v skladu z drugim odstavkom cit. člena sodi senat (kakršen je tudi predmetni upravni spor, skladno s 443. členom Zakona o zavarovalništvu, v nadaljevanju ZZavar-1), pred sejo oziroma narokom sodnik poročevalec enaka pooblastila, kot jih ima sicer predsednik senata.
1 Op. sodišča: Ki jo sicer v nadaljnjem besedilu poimenuje kot "izpodbijano odločbo".