Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Kp 23563/2014 ECLI:SI:VSLJ:2024:I.KP.23563.2014 Generato dall'IA

Appeal court orders retrial for probation officer report before deciding on work substitution for prison sentence.

Numero d'incarto VSL Sklep I Kp 23563/2014
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal court granted the prisoner's request to have the first-instance court order a retrial of facts and evidence regarding his proposal for work substitution. The prisoner argued that the lower court failed to obtain necessary reports from the social center, probation unit, and prison administration to assess his current behavior and suitability for work. The court ruled that while the lower court could consider prior criminal history, it was procedurally required to gather fresh data from relevant agencies before making a substantive decision on the alternative sentence execution. Consequently, the appeal was upheld, and the case was remanded for a new decision based on these additional findings.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

86. člen KZ-1; 129.a odst. 4 ZKP: Before substantively deciding on a proposal for work substitution for a prison sentence, the court must obtain reports from the probation unit, social center, and prison administration to assess the convict's current behavior and suitability.

Parole chiave

Generato dall'IA
work substitution for prison sentence probation unit report requirement social center opinion necessity prison administration data collection alternative execution of penalty procedural due process in sentencing remand for retrial of facts congedo per motivi sociali

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
86. člen KZ-1
129.a odst. 4 ZKP

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje, glede na dejstvo, da obsojenčevega predloga ni zavrglo kot prepoznega, nedovoljenega ali očitno neutemeljenega, odrediti, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog. Na slednje navsezadnje napotuje tudi določba devetega odstavka 86. člena KZ-1, ki daje vsebinske kriterije za presojo primernosti dela v splošno korist in pri tem primeroma našteva okoliščine, ki naj jih sodišče upošteva pri odločanju. Sodišče prve stopnje bi pred vsebinsko odločitvijo moralo pridobiti tudi druge podatke s strani pristojne probacijske enote, CSD in ZKPK, v katerem obsojeni trenutno prestaja zaporno kazen po drugi sodbi, na podlagi katerih je mogoče sklepati o vedenju obsojenca v času odločanja (kar izrecno izpostavlja obsojeni v pritožbi), o njegovi sposobnosti za opravljanje primernega dela (ki jo zatrjuje obsojeni v predlogu) ter o njegovih osebnih in družinskih razmerah med predvidenim izvrševanjem kazni (na katere se prav tako sklicuje obsojenec v predlogu).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju kot neutemeljen zavrnilo predlog obsojenca za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obsojenec brez navedbe pritožbenega razloga s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep "odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje."

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da sodišče prve stopnje pred svojo odločitvijo ni prosilo centra za socialno delo (CSD) za mnenje ter je s tem kršilo ZKP in Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1). Sodišče prav tako ni pridobilo mnenja pristojne PP na območju katere prebiva, prav tako za mnenje ni zaprosilo pristojnega Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZKPK), kjer pritožnik prestaja prostostno kazen, ki bi pokazalo, da je pritožnik spremenil način življenja, da že več let obročno plačuje oškodovanemu podjetju in da je prostostna kazen dosegla svoj namen. Pritožnik še navaja, da je brez vodstvenih funkcij, ni lastnik podjetja ali solastnik, kot je bil v času storitve kaznivega dejanja in je zato brez možnosti ponovitve kaznivega dejanja. Okoliščine so zato povsem drugačne kot ob storitvi kaznivega dejanja, od katerega je minilo že 11 let. V nadaljevanju pritožnik opozarja na namen instituta nadomestne izvršitve kazni ter v zvezi s tem citira relevantno sodno prakso. Meni, da je sodišče neutemeljeno in arbitrarno sledilo odgovoru tožilstva in ni moglo objektivno oceniti ali je predlog (ne)utemeljen, ker ni pridobilo prej navedenih podatkov, ki so potrebni za odločanje o alternativnem prestajanju zaporne kazni na način opravljanja dela v splošno korist.

5. Na podlagi določbe četrtega odstavka 129.a člena ZKP sodnik zavrže predlog, če je prepozen, nedovoljen ali če so v predlogu navedeni razlogi očitno neutemeljeni, sicer pa odredi, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog, po potrebi pa sme razpisati narok. Na podlagi določbe devetega odstavka 86. člena KZ-1 sodišče pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist upošteva zlasti vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve dejanja na prostosti, možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni.

6. Glede na zgornje zakonske določbe, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje, glede na dejstvo, da obsojenčevega predloga ni zavrglo kot prepoznega, nedovoljenega ali očitno neutemeljenega, odrediti, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog. Na slednje navsezadnje napotuje tudi določba devetega odstavka 86. člena KZ-1, ki daje vsebinske kriterije za presojo primernosti dela v splošno korist in pri tem primeroma našteva okoliščine, ki naj jih sodišče upošteva pri odločanju 1 , pri čemer druge morebitne okoliščine, ki jih sodišče sme upoštevati, niso izključene. 2 V sodni praksi se je sicer že izoblikovalo stališče, da je prekrivanje okoliščin, ki so določene za posamezni nadomestni način izvršitve kazni zapora (četrti, peti in deveti odstavek 86. člena KZ-1), z nekaterimi okoliščinami, ki jih mora sodišče upoštevati pri odmeri kazni (drugi odstavek 49. člena KZ-1), neizogibno. 3 Sodišče prve stopnje je zato v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa pri presoji predloga utemeljeno upoštevalo težo obsojenčevih kaznivih dejanj in obsojenčevo obširno predkaznovanost oz. dejstvo, da so mu bile v preteklosti izrečene že pogojne obsodbe in zaporne kazni, ki ga niso odvrnile od izvršitve obravnavanih kaznivih dejanj, vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje pred vsebinsko odločitvijo 4 pridobiti tudi druge podatke s strani pristojne probacijske enote, 5 CSD in ZKPK, v katerem obsojeni trenutno prestaja zaporno kazen po drugi sodbi, na podlagi katerih je mogoče sklepati o vedenju obsojenca v času odločanja (kar izrecno izpostavlja obsojeni v pritožbi), o njegovi sposobnosti za opravljanje primernega dela (ki jo zatrjuje obsojeni v predlogu) ter o njegovih osebnih in družinskih razmerah med predvidenim izvrševanjem kazni (na katere se prav tako sklicuje obsojenec v predlogu).

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi obsojenca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pred novim odločanjem bo sodišče prve stopnje moralo pribaviti vse zgoraj izpostavljene podatke od pristojnih organov, skladno z načelom kontradiktornosti bo nato moralo obsojencu poročila pristojnih organov poslati v morebitno izjasnitev in šele nato odločiti o njegovem predlogu za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist.

1 Poudarja vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve dejanja na prostosti, možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in družinske razmere obsojenca med predvidenim izvrševanjem kazni.

2 Glej Plesničar M., Ambrož M. et. al., Kazenski zakonik s komentarjem, splošni del, GV založba, Lexpera, Ljubljana 2021, str. 1036 in nasl.

3 Prim. npr. sodbi vrhovnega sodišča RS I Ips 130/2009 z dne 21. 5. 2009 in I Ips 148/2010 z dne 21. 4. 2011 ter sklep VSL I Kp 11063/2016 z dne 4. 10. 2022.

4 Ker obsojenčevega predloga ni zavrglo.

5 Na podlagi 19. člena Zakona o probaciji probacijska enota na zahtevo sodišča pripravi poročilo o oceni dejavnikov tveganja za osebo, ki je v pomoč pri odločanju o nadomestitvi kazni s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, ali kot način izvršitve kazni z izvrševanjem dela v splošno korist ali z izvrševanjem hišnega zapora.