Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep I Upr 1/2024 ECLI:SI:VSRS:2024:I.UPR.1.2024 Generato dall'IA

Supreme Court rejects request to transfer case due to alleged judge bias, ruling doubt in conduct is insufficient grounds.

Numero d'incarto VSRS Sklep I Upr 1/2024
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected a party's request to transfer jurisdiction to another administrative court due to alleged bias by a specific judge. The applicant argued that the judge's conduct damaged credibility and questioned the court's impartiality, but the court found no evidence of procedural inefficiency or other significant reasons for transfer. The decision established that mere doubt about a judge's conduct or the court's management does not meet the legal threshold for delegating jurisdiction.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 67 of the Civil Procedure Act; Article 22, Paragraph 1 of the Administrative Disputes Act: A request to transfer jurisdiction is only granted if it is obvious that the case will be handled more easily or due to other significant reasons, as expressing doubt about the proper conduct of proceedings does not constitute a justified reason for delegation.

Parole chiave

Generato dall'IA
jurisdiction transfer administrative dispute judge impartiality procedural efficiency significant reasons delegation of authority public trust allontanamento nonostante motivi di salute

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 67 of the Civil Procedure Act
Article 22, Paragraph 1 of the Administrative Disputes Act

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Decision I R 15/2014
Decision I Upr 3/2015
Decision I Upr 6/2015
Decision I Upr 1/2016
Decision I R 64/2017
Decision I R 38/2020
Decision I Upr 2/2020
Decision III R 6/2015
Decision I R 39/2019
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Izražanje dvoma v korektno vodenje postopka ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Vlagatelj je vložil ugovor zoper plačilne naloge z dne 6. 12. 2023 opr. št. I U 327/2023, I U 328/2023, I U 668/2022, I U 669/2022, I U 670/2022 in I U 1467/2022. V ugovoru je podal tudi predlog za delegacijo pristojnosti Upravnega sodišča v Ljubljani, v katerem navaja, da je njega in njegovo družino sodnica A. A. s pristransko in goljufivo odločitvijo in obrazložitvijo sodbe oškodovala za sedem tisoč evrov. Zato meni, da je glede na način odločanja sodnice A. A. vprašljiva kredibilnost Upravnega sodišča v Ljubljani za odločanje v postopku, ki je v teku in za odločanje o ugovorih zoper plačilne naloge.

2. Predlog ni utemeljen.

3. V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Kot izhaja iz citirane določbe 67. člena ZPP, je lahko razlog za prenos pristojnosti zagotavljanje smotrnosti izvedbe postopka. Vrhovno sodišče ugotavlja, da vlagatelj okoliščin, ki bi utemeljevale lažjo izvedbo postopka na katerem od zunanjih oddelkov Upravnega sodišča, ne navaja.

5. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema tudi druge okoliščine, med drugim takšne, ki lahko vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. 1 Izključiti je torej treba vsako okoliščino, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajala zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti. 2

6. Po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru taki tehtni razlogi niso podani. Namen 67. člena ZPP namreč ni omogočiti prenosa sojenja v zadevi zgolj zato, ker sodišče na sedežu ni odločilo v skladu z vlagateljevimi pričakovanji. To bi namreč nasprotovalo ne le določbi 67. člena ZPP, ampak tudi določbi drugega odstavka 23. člena Ustave, po kateri lahko vsakemu, ki zahteva sodno varstvo, sodi samo sodnik, izbran po vnaprej z zakonom in sodnim redom določenih pravilih - tako imenovani naravni sodnik. 3 Neutemeljene pa so tudi vlagateljeve navedbe o vprašljivi kredibilnosti Upravnega sodišča v Ljubljani, zaradi načina sojenja sodnice A. A.. Izražanje dvoma v korektno vodenje postopka ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da je zagotavljanju pravice do nepristranskega sojenja z vidika posamičnega sodnika namenjen institut njihove izločitve.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo.

1 Sklepi Vrhovnega sodišča I R 15/2014 z dne 6. 2. 2014, I Upr 3/2015 z dne 11. 2. 2015, I Upr 6/2015 z dne 2. 9. 2015, I Upr 1/2016 z dne 15. 3. 2016, I R 64/2017 z dne 25. 5. 2017.

2 Sklepa Vrhovnega sodišča I R 38/2020 z dne 27. 2 2020 in I Upr 2/2020 z dne 3. 6. 2020.

3 Sklepa Vrhovnega sodišča III R 6/2015 z dne 24. 3. 2015 in I R 39/2019 z dne 14. 3. 2019.