Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep Cst 132/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:CST.132.2023 Generato dall'IA

Appeal dismissed; binding sale order prevents debtor from challenging scope, method, or auction price later.

Numero d'incarto VSL sklep Cst 132/2023
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The higher court dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's rejection of their request to amend the valuation report and revoke the public auction. The debtor argued for a new valuation and cancellation of the auction, but the court held that the sale order had already become legally binding. Consequently, the debtor was barred from challenging the scope, method, and auction price established in that final order.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZFPPIPP 121. odstavek 1; ZPP 274. odstavek 1: Once a court order authorizing the sale of an insolvent debtor's property becomes legally binding, it binds both the court and the parties, preventing them from later contesting the scope, method, or auction price unless they raised objections at the time of the order's issuance.

Parole chiave

Generato dall'IA
binding sale order insolvency proceedings auction revocation valuation report amendment procedural time limits personal bankruptcy legal binding effect prezzi imposti

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
ZFPPIPP 121. odstavek 1
ZFPPIPP 274. odstavek 1
ZFPPIPP 331. drugi odstavek
ZFPPIPP 334. prvi odstavek
ZFPPIPP 344. prvi odstavek
ZPP 350. člen
ZPP 365. 2. točka
ZPP 366. člen

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Ustavnega sodišča RS Up-949/12 z dne 10. 10. 2013
odločba Ustavnega sodišča RS Up-949/12 z dne 10. 10. 2013).
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno ceno pri javni dražbi in znesek varščine. Ko je sklep o tem pravnomočen, veže tako sodišče kot stranke postopka. Premoženje je zato dopustno prodajati le v obsegu, na način in za ceno, kot je navedeno v pravnomočnem sklepu. Če stranke postopka obsegu, načinu prodaje in izklicni ceni ne ugovarjajo v fazi izdaje sklepa o prodaji, tega kasneje ne morejo več uveljavljati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika za dopolnitev cenitvenega poročila in preklic javne dražbe.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni podana pravna korist dolžnika za preklic javne dražbe in ponovno cenitev nepremičnine, ker je sklep o prodaji z dne 2. 3. 2023 postal pravnomočen. Zato je na podlagi prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP predlog dolžnika zavrglo.

5. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno ceno pri javni dražbi in znesek varščine (drugi odstavek 331. člena ZFPPIPP). Ko je sklep o tem pravnomočen, veže tako sodišče kot stranke postopka. Premoženje je zato dopustno prodajati le v obsegu, na način in za ceno, kot je navedeno v pravnomočnem sklepu. Če stranke postopka obsegu, načinu prodaje in izklicni ceni ne ugovarjajo v fazi izdaje sklepa o prodaji, tega kasneje ne morejo več uveljavljati. Zato so prepozni in posledično neupoštevni razlogi, ki jih pritožnik navaja v pritožbi glede predmeta prodaje in nepravilnosti v njegovi cenitvi, saj po vsebini predstavljajo ugovore zoper obseg in ceno predmeta prodaje, ki bi jih moral uveljaviti že v fazi izdaje sklepa o prodaji.

6. Če se s sklepom o prodaji odloči, da se prodaja premoženja opravi na podlagi javne dražbe, mora upravitelj v osmih dneh po pravnomočnosti tega sklepa sodišču predložiti razpis javne dražbe zaradi javne objave po prvem odstavku 122. člena ZFPPIPP, ki ga mora sodišče objaviti naslednji delovni dan po prejemu (prvi odstavek 334. člena ZFPPIPP). Po pravnomočnosti sklepa o prodaji torej sodišče mora nadaljevati s postopkom prodaje. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik v predlogu za dopolnitev cenitvenega poročila in preklic javne dražbe z dne 25. 4. 2023 (PD 161) ne navaja nobenega takšnega dejstva, ki ga ne bi mogel uveljavljati že s pravnim sredstvom zoper sklep o prodaji oziroma dejstva, ki bi preprečevalo prodajo kljub pravnomočnosti sklepa o prodaji.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pritožnik razen predloga za preklic javne dražbe nima na voljo učinkovitega pravnega sredstva. Pritožnik kot stranka glavnega postopka osebnega stečaja je procesno legitimiran za vložitev pritožbe zoper sklep o prodaji (385. člena v zvezi s prvim odstavkom 126. člena ZFPPIPP). Njegov položaj je, glede na to, da je stranka glavnega postopka osebnega stečaja in glede na naravo postopka, na splošno podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo in ne položaju stečajnega dolžnika v stečajnem postopku nad pravno osebo. Zato uporabe prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP ni mogoče raztezati na stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja, kar pomeni, da ima pritožnik pravico do pritožbe tudi zoper sklep o prodaji (prim. odločba Ustavnega sodišča RS Up-949/12 z dne 10. 10. 2013).

8. Ker je sklep o prodaji postal pravnomočen, se odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za dopolnitev cenitvenega poročila in preklic javne dražbe izkaže kot pravilna. Zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.