Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSM Sklep I Ip 318/2022 ECLI:SI:VSMB:2022:I.IP.318.2022 Generato dall'IA

Appeal allowed; first-instance execution stop order revoked due to violation of right to be heard.

Numero d'incarto VSM Sklep I Ip 318/2022
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The High Court in Maribor granted the appeal against a first-instance decision to stop garnishment proceedings. The creditor argued that the lower court failed to allow them to comment on the debtor's spouse's income claims, violating their right to be heard. The court ruled that this procedural defect required the first-instance decision to be vacated and the case remanded for a new trial where the creditor could fully participate.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 339. člen (2) ust; Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 15. člen: The right to be heard requires parties to have the opportunity to express views on all relevant case material and significant procedural decisions affecting their interests before a final ruling is made.

Parole chiave

Generato dall'IA
right to be heard execution proceedings garnishment stop procedural defect remand for retrial equal treatment of parties ZPP 339

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-969/13 z dne 17. 9. 2015
1 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-969/13 z dne 17. 9. 2015.
Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-520/16 z dne 7. 6. 2016
2 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-520/16 z dne 7. 6. 2016.

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posegajo v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. Strankam mora biti omogočeno, da se opredelijo do celotnega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. To velja tudi za pomembne procesne odločitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo na dolžnikovo plačo in druge stalne prejemke.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da mu sodišče prve stopnje ni dalo možnosti, da se opredeli do navedb dolžnikovega dolžnika, na podlagi katerih je bila sprejeta obravnavana odločitev o ustavitvi izvršbe, s čimer je bila kršena pravica do izjave. Meni, da zaradi družinske povezave vodstva dolžnikovega dolžnika z dolžnikom navedbe o nerubljivih prihodkih niso resnične. Pojasnjuje, da kljub izplačilu minimalne plače in dolžnosti preživljanja otroka še vedno ostane rubljivi del prihodkov vsaj glede regresa. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sklep je obremenjen z zatrjevano kršitvijo pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posegajo v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. 1 Strankam mora biti omogočeno, da se opredelijo do celotnega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. 2 To velja tudi za pomembne procesne odločitve. 3

7. Sodišče prve stopnje je zgolj sledilo navedbam dolžnikovega dolžnika. Po pojasnjenem pa bi moralo, še preden je sprejelo pomembno procesno odločitev o ustavitvi izvršbe, dati upniku možnost, da se izjavi o procesnem gradivu (pisanju dolžnikovega dolžnika v skladu z določilom prvega odstavka 133.a člena ZIZ), ki je odločilno v obravnavani zadevi, in poda tudi svoje stališče, ali so ali niso podani razlogi za ustavitev izvršbe, ter se do navedb upnika v obrazložitvi tudi opredeliti.

8. V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do v pritožbi podanih navedb, ki so relevantne glede ustavitve izvršbe, in ponovno sprejeti ustrezno odločitev.

9. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-969/13 z dne 17. 9. 2015.

2 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-520/16 z dne 7. 6. 2016.

3 Galič, A.: Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 253.