Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep II Kp 43549/2020 ECLI:SI:VSRS:2022:II.KP.43549.2020 Generato dall'IA

Supreme Court allows detention extension based on flight risk after second instance trial session but before final judgment.

Numero d'incarto VSRS Sklep II Kp 43549/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by the defendant's lawyer against a higher court's decision to extend pre-trial detention. The court found that the criminal proceedings were not yet legally concluded because the second-instance judgment had not yet become final and binding. Consequently, the court ruled that the necessity for the defendant's presence to continue the proceedings remained valid, justifying the detention extension based on flight risk. The decision emphasizes that detention can be ordered until the judgment becomes final, even after the trial session concludes.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZKP 201. 1. odst. 1; ZKP 394. 3. odst.; Ustava 19. člen; Ustava 20. 1. odst.: Pre-trial detention based on flight risk is permissible after a second-instance trial session if the proceedings remain pending until the judgment becomes final.

Parole chiave

Generato dall'IA
pre-trial detention extension flight risk ground second instance proceedings finality of judgment necessity of presence constitutional review criminal procedure law mutamento della situazione nel paese d'origine

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 19 of the Constitution
Article 20, paragraph 1 of the Constitution
Article 1, paragraph 1 of Section 201 of the Criminal Procedure Act
Article 394, paragraph 3 of the Criminal Procedure Act
Article 129, paragraph 1 of the Criminal Procedure Act
Article 392, paragraph 1 of the Criminal Procedure Act

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
II Kpd 48839/2021
1 Primerjaj tudi sklep II Kpd 48839/2021 z dne 31.
Generato dall'IA
Sodba XI Ips 40033/2010-69
Supreme Court dismisses appeal against detention order based on flight risk due to witness evasion and international warrant. The court rejects the defense's claim of procedural error regarding the legal basis for the detention order. The court held that the defendant's evasion of summons and existence of an international warrant justify the flight risk finding under Article 201 of the Criminal Procedure Act. The court found no contradiction between the detention order's reasoning and the legal basis, as the defendant's evasion and the international warrant were sufficient grounds for the flight risk finding. The court emphasized that the defendant's evasion of summons and the existence of an international warrant justify the flight risk finding under Article 201 of the Criminal Procedure Act. The court found no contradiction between the detention order's reasoning and the legal basis, as the defendant's evasion and the international warrant were sufficient grounds for the flight risk finding. The court emphasized that the defendant's evasion of summons and the existence of an international warrant justify the flight risk finding under Article 201 of the Criminal Procedure Act.
Sodba I Ips 285/2004
Supreme Court rejects appeal against detention order when first-instance conviction is partially revoked but remains partially effective.
VSC Sklep I Kp 1386/2024
Appeal dismissed; court held that finding of contempt of law follows from established reasonable suspicion of crime.
Sodba I Ips 101/99
Supreme Court dismisses defense requests for procedural protection regarding detention extension notification requirements.
Sodba I Ips 193/2000
Supreme Court dismisses appeal on bail extension, ruling timely indictment delivery not required if defense had effective access to case file.

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ker ob preizkusu pripornih razlogov po opravljeni seji sodišča druge stopnje kazenski postopek zoper obtoženca še ni bil pravnomočno zaključen, je podaljšanje pripora iz pripornega razloga begosumnosti dopustno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče v Ljubljani ob preizkusu pripornih razlogov na podlagi tretjega odstavka 394. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ugotovilo, da je pri obtoženem A. A. še vedno podan priporni razlog begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2. Zoper sklep se je pritožil obtoženčev zagovornik zaradi kršitve pravice do osebne svobode iz 19. člena ter prvega odstavka 20. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb, je ugotoviti, da zagovornik ne izpodbija presoje pritožbenega sodišča, da je na strani obtoženega A. A. še vedno podan priporni razlog begosumnosti. Pritožba trdi, da je kazenski postopek zoper obtoženca zaključen, zato ni dopustno podaljšanje pripora iz pripornega razloga begosumnosti, ki terja neogibno potrebnost za potek kazenskega postopka. Po stališču pritožnika se je potreba po navzočnosti obtoženca v kazenskem postopku izčrpala z njegovim zaslišanjem na glavni obravnavi oz. najkasneje na dan, ko je bila opravljena seja pritožbenega sodišča.

5. Prvi odstavek 20. člena Ustave kot pogoj za odreditev pripora med drugim določa, da je ta neogibno potreben za potek kazenskega postopka. To pomeni, da je iz tega razloga obtoženec lahko priprt do pravnomočnosti sodbe. Pravnomočnost sodbe po določbi prvega odstavka 129. člena ZKP nastopi z dnem, ko sodišče prve stopnje prejme spise z overjenimi prepisi sodbe sodišča druge stopnje. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep izdalo na dan seje, ko je odločalo o pritožbah, ki so jih zoper prvostopenjsko sodbo vložili zagovorniki obtožencev in višji državni tožilec. Navedeno pomeni, da ob odločanju o tem, ali je na strani obtoženca še vedno podan priporni razlog, sodba še ni bila pravnomočna. 1 Ob upoštevanju, da ima pritožbeno sodišče po določbi prvega odstavka 392. člena ZKP tudi pooblastilo, da v primeru, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, sodbo razveljaviti po uradni dolžnosti, ni mogoče pritrditi stališču pritožnika, da je nadaljnja navzočnost obtoženca v kazenskem postopku potem, ko je izrečena prvostopenjska sodba, potrebna samo v primeru, če se pritožbeno sodišče odloči opraviti glavno obravnavo. Prav tako ni nujno, da pritožbeno sodišče odločitev sprejme takoj po končani seji, že sprejeto odločitev pa lahko do odprave sodbe sodišča prve stopnje tudi spremeni.

6. V 0bravnavani zadevi ob preizkusu pripornih razlogov po opravljeni seji sodišča druge stopnje kazenski postopek zoper obtoženca še ni bil pravnomočno zaključen. Pritožbeno sodišče s tem, ko je presodilo, da so na obtoženčevi strani podane okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi na prostosti našo državo zapustil, in obtožencu podaljšalo pripor iz pripornega razloga begosumnosti, kar pomeni presojo, da je navzočnost obtoženca za potek kazenskega postopka še vedno neogibno potrebna, ni kršilo določbe prvega odstavka 20. člena Ustave. Zagovornik zatrjuje tudi kršitev 19. člena Ustave, ki določa da sme biti osebna svoboda omejena samo v primerih, ki jih določa zakon, vendar navedene kršitve ne obrazloži, zato je Vrhovno sodišče ni moglo presojati.

7. Ker je izpodbijan sklep pravilen in zakonit ter ustavno skladen, je bilo potrebno pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrniti kot neutemeljeno.

1 Primerjaj tudi sklep II Kpd 48839/2021 z dne 31. 3. 2022