Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep II Cp 1821/2021 ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1821.2021 Generato dall'IA

Appeal dismissed; inheritance court correctly proceeded without waiting for mother's estate proceedings.

Numero d'incarto VSL Sklep II Cp 1821/2021
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal was dismissed, and the first-instance court's decision was confirmed. The appellant argued that the father's estate proceedings should be suspended until her mother's estate was settled, claiming the father disposed of marital property via a notarial deed. The court ruled that the father had other legitimate heirs and that disputes over marital property belong to civil courts, not the inheritance court. Consequently, the inheritance court was authorized to finalize the father's estate distribution independently.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o dedovanju 12. člen; Zakon o pravdnem postopku 365. člen: The inheritance court may proceed with an estate distribution without suspending proceedings for a co-heir's estate, provided the disputed property is not part of that co-heir's estate and the inheritance court has determined the correct circle of heirs.

Parole chiave

Generato dall'IA
inheritance court jurisdiction marital property division suspension of proceedings legitimate heirs notarial deed validity discendente erede legittimo convenzione circa l'eredità devoluta

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
III P 2565/2015
Poleg tega je bilo s pravnomočno sodbo istega sodišča III P 2565/2015 z dne 28.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožnica z vztrajanjem, da je edina hči svojih staršev, ne more uspeti. Zapustnik je namreč poleg pritožnice, ki se je rodila v njegovi zakonski zvezi z E. E., imel še sina, pritožničinega polbrata, ki se je rodil pred njo. Ker je umrl pred zapustnikom, sta do dedovanja na podlagi vstopne pravice po 12. členu ZD upravičena njegova sinova in zapustnikova vnuka.

Predlog za uvedbo zapuščinskega postopka po pritožničini materi ne predstavlja nobene ovire za izvedbo in dokončanje zapuščinskega postopka po zapustniku. Pritožnica bi morala iz očetove zapuščine izločiti del, ki ustreza materinemu deležu na njunem skupnem premoženju. Pritožnica je bila zato s sklepom z dne 16. 8. 2017 napotena na pravdo, vendar ustrezne tožbe ni vložila. Zapuščinsko sodišče je torej smelo nadaljevati zapuščinski postopek in odločiti o dedovanju po zapustniku, ne da bi upoštevalo pritožničine trditve o neveljavnosti notarskega zapisa z dne 16. 8. 2010, s katerim je zapustnik razpolagal s spornim premoženjem, ki naj bi ga pridobil v zakonski zvezi z E. E.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da po sedaj znanih podatkih v zapuščino sodijo solastniška deleža zapustnika na nepremičninah v k. o. ... (do 1/2 na parcelah 909/17 in 908/18 ter do 1/52 na parceli 908/1) in denarna sredstva na zapustnikovem osebnem računu pri N., d. d.. Za zakonite dediče prvega dednega reda je razglasilo zapustnikovo izvenzakonsko partnerko B. B. in zapustnikovo hčer A. A., vsako z dednim deležem do 1/3 zapuščine, ter zapustnikova vnuka C. C. in D. D., vsakega z dednim deležem do 1/6 zapuščine.

2. Zoper navedeni sklep se je najprej pritožila sama dedinja A. A., nato pa v njenem imenu še njen pooblaščenec.

3. Dedinja poudarja, da je edini otrok iz zakonske zveze zapustnika z E. E., ki je umrla leta 1996. Zapuščinske obravnave po njej ni bilo. Dedinji pripada polovica premoženja po materi, druga polovica pa po očetu. Sodišče je to premoženje razdelilo med tuje osebe, ki niso pravi zakoniti dediči. Izpodbijani sklep je ničen, nezakonit in neustaven.

4. Pooblaščenec dedinje navaja, da je dedinja predlagala izvedbo zapuščinskega postopka po pokojni materi. V njeno zapuščino spada polovica skupnega premoženja, ki sta ga ustvarila v zakonski zvezi z zapustnikom. Notarski zapis z dne 16. 8. 2010 je neveljaven, ker je zapustnik razpolagal s skupnim premoženjem, ki sta ga v času trajanja zakonske zveze ustvarila starša dedinje. Sodišče bi moralo prekiniti zapuščinski postopek po zapustniku, dokler ne bi bil izveden zapuščinski postopek po pokojni E. E. Dedinja zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obseg zapustnikovega premoženja, ki predstavlja njegovo zapuščino, in krog zakonitih dedičev, ki so upravičeni dedovati po zapustniku. Pritožnica z vztrajanjem, da je edina hči svojih staršev, ne more uspeti. Zapustnik je namreč poleg pritožnice, ki se je rodila v njegovi zakonski zvezi z E. E., imel še sina F. F., pritožničinega polbrata, ki se je rodil pred njo. Ker je umrl pred zapustnikom, sta do dedovanja na podlagi vstopne pravice po 12. členu Zakona o dedovanju (ZD) upravičena njegova sinova in zapustnikova vnuka C. C. in D. D. Ne gre torej za tuje osebe, kot trdi pritožnica. Sicer pa se je sodišče o tem, kdo vse so zapustnikovi potomci, lahko zanesljivo prepričalo na podlagi predloženih izpiskov iz matičnih knjig. Poleg tega je bilo s pravnomočno sodbo istega sodišča III P 2565/2015 z dne 28. 3. 2017 ugotovljeno, da ima dedno pravico po zapustniku tudi njegova izvenzakonska partnerka B. B. Odločitev sodišča o tem, da je njen dedni delež enak pritožničinemu, temelji na 11. členu ZD, zato je brez podlage pritožbeni očitek o domnevni kršitvi pritožničinih ustavnih in zakonskih pravic v zapuščinskem postopku.

7. Predlog za uvedbo zapuščinskega postopka po pritožničini materi ne predstavlja nobene ovire za izvedbo in dokončanje zapuščinskega postopka po zapustniku. Kot je pritožnici in njenemu pooblaščencu 1 pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi morala pritožnica iz očetove zapuščine izločiti del, ki ustreza materinemu deležu na njunem skupnem premoženju. Pritožnica je bila zato s sklepom z dne 16. 8. 2017 napotena na pravdo, vendar ustrezne tožbe ni vložila. Zapuščinsko sodišče je torej smelo nadaljevati zapuščinski postopek in odločiti o dedovanju po zapustniku, ne da bi upoštevalo pritožničine trditve o neveljavnosti notarskega zapisa z dne 16. 8. 2010, s katerim je zapustnik razpolagal s spornim premoženjem, ki naj bi ga pridobil v zakonski zvezi z E. E. Za odločanje v sporu med dediči o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, je namreč po 212. členu ZD pristojno pravdno in ne zapuščinsko sodišče. Enako velja za spore med dediči o uporabi podedovanega premoženja.

8. Pritožbeni razlogi, ki sta jih uveljavljala dedinja in njen pooblaščenec, torej niso utemeljeni. V postopku na prvi stopnji tudi ni bilo uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev. Sodišče druge stopnje je obe pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

1 V dopisu z dne 9. 7. 2020.