Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep Cst 497/2021 ECLI:SI:VSLJ:2022:CST.497.2021 Generato dall'IA

Bank holiday pay excluded from bankruptcy estate as it does not meet statutory minimum exemption criteria.

Numero d'incarto VSL Sklep Cst 497/2021
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The higher court dismissed the debtor's appeal against the rejection of a request to exclude bank holiday pay from the bankruptcy estate. The debtor argued that the income should be exempted under the minimum subsistence threshold, but failed to provide concrete data proving total income did not exceed this limit. The court ruled that without specific evidence of total earnings, the exemption claim could not be substantiated and the lower court's decision was correct.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

389. člen ZFPPIPP; 101. člen ZIZ; Bank holiday pay is not exempt from the bankruptcy estate unless the debtor proves total income does not exceed the statutory minimum subsistence threshold.

Parole chiave

Generato dall'IA
bankruptcy estate exclusion bank holiday pay minimum subsistence threshold insolvency proceedings debtor income proof spese di sostentamento allontanamento nonostante motivi di salute inesigibile malgrado lesioni salute

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Iz stečajne mase so izvzeti vsi dolžnikovi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP določenega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za izvzem regresa za leto 2021 iz stečajne mase.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim razlogom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga, da se prejeti regres za leto 2021 v višini 520,32 Eur izvzame iz stečajne mase, pravilno oprlo na določilo 2. točke drugega odstavka 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopku zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v zvezi s 101. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Kot je pravilno pojasnilo, v skladu s citiranimi določbami regres za letni dopust ni izvzet niti iz izvršbe niti iz stečajne mase.

5. Pritožba se sklicuje na stališče Višjega sodišča v Ljubljani Cst 578/2015, po katerem so iz stečajne mase izvzeti vsi dolžnikovi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP določenega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati. Tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP se pri omejitvi zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, navezuje na 102. člen ZIZ, ki določa, da je na dolžnikove denarne prejemke za navadne denarne terjatve mogoče seči do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Iz pritožbe sicer ni jasno razvidno, ali dolžnik smiselno trdi, da njegovi skupni prihodki, vključno z regresom, ne presegajo zgoraj navedenega eksistenčnega minimuma za njegovo preživetje in preživetje oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Če to trdi, bi sodišče za ugotovitev tega dejstva potrebovalo konkretne podatke o višini vseh dolžnikovih prejemkov. Ker so ti edino dolžniku v celoti znani, bi dolžnik moral, če se sploh sklicuje na to, da njegov skupni prejemki ne presegajo določenega minimuma, te podatke konkretizirano navesti in predložiti dokaze, s katerimi dokazuje njihovo resničnost. Ker tega ni storil, njegovega ugovora ni mogoče preizkusiti.

6. Iz navedenih razlogov je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).