Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep II DoR 190/2021 ECLI:SI:VSRS:2021:II.DOR.190.2021 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses review application as procedural conditions under ZPP Article 367a are not met.

Numero d'incarto VSRS Sklep II DoR 190/2021
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the applicant's request for permission to file a review against the second-instance judgment. The applicant alleged that the lower courts erred in finding a loan relationship despite claims of non-delivery and notarization defects, while the lower courts confirmed the loan's validity and the existence of a mortgage. The Supreme Court dismissed the application because the specific procedural requirements for granting a review under Article 367a of the Civil Procedure Act were not satisfied.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 367a paragraph 1 of the Civil Procedure Act; Article 367c paragraph 2 of the Civil Procedure Act: A review application is inadmissible if the conditions for its admissibility prescribed by law are not met.

Parole chiave

Generato dall'IA
review application admissibility conditions Civil Procedure Act loan relationship notarized deed burden of proof second instance diritto di prelazione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 367a paragraph 1 of the Civil Procedure Act
Article 367c paragraph 2 of the Civil Procedure Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženkin pravni prednik je kot posojilodajalec s tožnikom kot posojilojemalcem sklenil posojilno pogodbo in sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Toženkin pravni prednik je tožniku posodil 164.000 EUR. Tožnik se je zavezal, da bo posojilo z obrestmi vrnil v 5 letih. S posojilom se je v pretežni meri financiral nakup poslovnega prostora, katerega lastnik je tožnik. S sporno pogodbo je bila na nepremičnini v korist posojilodajalca ustanovljena hipoteka.

2. Tožnik tožbeni zahtevek utemeljuje s trditvijo o navideznosti posojilne pogodbe in dogovora o zavarovanju denarne terjatve, saj naj bi bila dejanska pogodbena volja strank drugačna od zapisane. V postopku sklenitve notarskega zapisa pa so bile storjene tudi napake. Iz navedenih razlogov zahteva ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe in dogovora o zavarovanju denarne terjatve, podredno pa razvezo in razveljavitev pogodbe, saj posojilo sploh ni bilo izročeno, zato je tožnik od posojilne pogodbe odstopil.

3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in oba podredna tožbena zahtevka. Ugotovilo je, da posojilna pogodba ni navidezna in da ne obstajajo drugi razlogi, zaradi katerih bi bila pogodba nična ali izpodbojna.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

5. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavlja naslednja vprašanja:

1) ali je materialnopravno pravilno stališče nižjih sodišč, da je posojilojemalec po posojilni pogodbi z 11. 6. 2007 dolžan vrniti posojilo tudi v primeru, ko mu posojilodajalec posojila dejansko ni izročil;

2) ali sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo s tem, ko sta ugotovili obstoj posojilnega razmerja med pravdnima strankama ne glede na to, da je toženka zatrjevala upniško dolžniška razmerja med družbama tožničinega pravnega prednika in tožnika; ali je takšna odločitev nižjih sodišč obremenjena z logično zmoto in je posledično arbitrarna;

3) ali sta nižji sodišči glede na uporabljeno materialno pravo pravilno razporedili trditveno in dokazno breme glede vprašanja, ali je bilo posojilo tožniku dejansko izročeno in v kakšni višini;

4) ali je pravilno stališče nižjih sodišč, da je dokazno breme o tem, da posojilodajalec posojila ni izročil posojilojemalcu, kljub temu, da iz posojilne pogodbe ne izhaja, da je bilo posojilo posojilojemalcu dejansko dano;

5) ali sta nižji sodišči s tem, ko sta dokazno oceno gradili na posojilni pogodbi z dne 11. 6. 2007, kršili določbo 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP);

6) ali sta nižji sodišči s tem, ko sta ugotovili obstoj posojilnega razmerja med tožničinim pravnim prednikom in tožnikom v višini, ki presega dokazno podprto višino, ravnali arbitrarno in kršili tožnikove pravice iz 14., 22. in 23. člena Ustave RS;

7) ali je pravilno materialnopravno stališče nižjih sodišč, da ima pravni posel, zapisan v obliki notarskega zapisa, pravni učinek javne listine tudi v primeru, če je sklenjen v nasprotju s 5. točko prvega odstavka 43. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN);

8) ali je sodišče druge stopnje dolžno paziti na ničnost pravnega posla po uradni dolžnosti (92. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) tudi iz razlogov, ki jih stranka prvič navaja šele v pritožbi; in

9) ali je sodišče druge stopnje kršilo pravila postopka s tem, ko je v pritožbi navedene razloge ničnosti pravnega posla štelo kot prepozne in jih ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP).

6. Predlog ni utemeljen.

7. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).