Supreme Court dismisses appeal request because second-instance ruling on enforcement revocation is not a final procedural decision.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court rejected the applicant's request for permission to appeal a second-instance decision. The lower court had revoked a certificate of enforceability regarding the first defendant, but the second-instance ruling on this specific enforcement matter did not conclude the main proceedings. Consequently, the court held that such a ruling does not satisfy the requirement of being a final decision under the Code of Civil Procedure, rendering the appeal inadmissible.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZakon o izvršbi in zavarovanju 42. člen; Zakon o pravdnem postopku 384. člen: A ruling issued in a procedure for revoking a certificate of enforceability under Article 42 of the Enforcement and Security Act is not a final decision concluding the proceedings under Article 384 of the Code of Civil Procedure and thus cannot be the subject of an appeal.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Odločba sodišča druge stopnje, izdana v postopku odločanja po 42. členu ZIZ, ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 13. 3. 2020 sodbe Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr. št. P 86/2019 z dne 22. 1. 2020, v delu, ki se nanaša na prvega toženca.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrglo.
3. Zoper sklep sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije.
4. Predlog ni dovoljen.
5. Postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi (neutemeljenega) potrdila o izvršljivosti (drugi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba o glavni stvari postala pravnomočna. Odločba sodišča druge stopnje, izdana v postopku odločanja po 42. členu ZIZ, torej ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal v smislu prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). 1 Ta določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Izpodbijani sklep, kot že pojasnjeno, to ni.
6. Podlage za dovoljenost revizije v obravnavanem primeru torej ni. Ta zato ne more biti niti dopuščena (drugi odstavek 367. člena ZPP). Zato je Vrhovno sodišče nedovoljen predlog zavrglo (377. člen ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Primerjaj na primer Sklepe Vrhovnega sodišča RS II DoR 456/2019 in II DoR 446/2019 z dne 3. 10. 2019, II DoR 150/2014 z dne 29. 5. 2014 in II DoR 220/2012 z dne 20. 9. 2012.