Supreme Court dismisses appeal request against second-instance judgment regarding inheritance and legal fees.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request to allow a review of the second-instance judgment. The applicant, an heir, claimed he acted as a manager without mandate and should be reimbursed for legal costs incurred during the denationalization process. The court found no evidence of a mandate agreement and ruled that co-heirs are not liable for costs unless they actively litigate on behalf of others.
Regesto Legislator
Generato dall'IA367a. člen ZPP; 367c. člen ZPP: The Supreme Court will not allow a review unless the decision can be expected to ensure legal certainty, uniform application of law, or legal development, and the applicant failed to meet these criteria.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Pravdne stranke so dediči pokojne denacionalizacijske upravičenke. Po zaključenem denacionalizacijskem postopku so prodali vrnjeno denacionalizirano nepremičnino in si razdelili kupnino. Odškodnina (odmena) iz naslova nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja v skupnem znesku 299.086,08 EUR (zapuščina) pa je bila vsakemu v obsegu dednega deleža prisojena s sklepom o dedovanju z dne 28. 6. 2016. Predlagatelj trdi, da sta njegov odvetnik A. B. in odvetnik tožencev A. C. sklenila dogovor o polovični delitvi pravdnih stroškov odvetnika A. B. Svoj zahtevek utemeljuje iz naslova poslovodstva brez naročila in poslovne odškodninske odgovornosti tožencev, ker niso izpolnili dogovora.
2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval od tožencev plačilo 45.168,96 EUR s pripadajočimi obrestmi. Odločilo je o stroških postopka ter umik tožbe zoper trinajsto toženko A. A. vzelo na znanje ter v tem delu postopek ustavilo.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo v stroškovnem delu, sicer je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišči sta zahtevek zavrnili, ker predlagatelj ni opravljal tujega posla za tožence in ker ni bil dokazan dogovor med njimi in predlagateljem oziroma njegovim odvetnikom.
4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje, ko pritožbeno trditev obrazloži tako, da s poznejšo odobritvijo pravnega posla nastane obligacija, ki je v nasprotju s pravno logiko nastanka obligacijskega razmerja?; 2) Ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje, ko pritožbene trditve sploh ne povzame ter se o pritožbeni trditvi sploh ne opredeli?; 3) Ali je v konkretnem nastalem materialnopravnem položaju dedič z ostalimi dediči bil v razmerju kot poslovodja brez naročila ali kot prevzemnik naročila?; 4) Ali so dediči dolžni povrniti stroške, ki jih je imel dedič s tem, da je premoženje v postopku denacionalizacije prešlo v zapuščino in se delilo med dediče po dednih deležih?; 5) Ali dediči s položajem stranskih intervenientov lahko posegajo v mandatno razmerje med dediči revidenti in pooblaščenim odvetnikom kot prevzemnikom naročila? in 6) Ali uveljavljanje dednih pravic, zagotovljenih v 33. členu Ustave, izključuje dediče na povračilo stroškov, potrebnih za uveljavljanje premoženjskih pravic do zapuščine?
Predlagatelj navaja, da je višje sodišče ustvarilo nemogočo obligacijo, ko je napačno povzelo pritožbene trditve, in navedlo, da je z odobritvijo vseh procesnih dejanj tožnik nastopal kot poslovodja brez naročila, kar naj bi pomenilo, da se je od odobritve naprej lotil opravljanja tujega posla. Glede drugega vprašanja navaja, da bi moralo višje sodišče odločiti, da so dolžni enotni sosporniki povrniti skupne stroške sosporniku, ki je te stroške plačal iz lastnih sredstev, saj je dejanje enega sospornika imelo učinke za vse ostale sospornike. Drugostopenjsko sodišče se tudi ni opredelilo do pritožbene trditve, da njegova terjatev do odvetnika ni zastarala. V zvezi s tretjim vprašanjem pojasnjuje, da po ustaljeni sodni praksi skrbnik za posebni primer in hkrati dedič ni aktivno legitimiran, da za ostale dediče vlaga zahtevke po 72. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), saj gre za individualno prikrajšanje posameznega dediča in ga nobena zakonska dolžnost ne obvezuje, da vlaga zahtevke in uveljavlja prikrajšanje za ostale dediče, niti ostalih dedičev ni dolžan obveščati, da bo samostojno zahteval odškodnino za svoj alikvotni del. Če do razširitve zahtevka pred zadnjo obravnavo ne bi prišlo, dedičem s položajem stranskih intervenientov odškodnina po 72. členu ZDen sploh ne bi bila prisojena. Ostali dediči bi bili tako opravičeni kvečjemu do delitve odškodnine v zapuščinskem postopku v vrednosti podrejenega tožbenega zahtevka v skupni višini 63.251,68 EUR. Predlagatelj dalje navaja, da je s soglasjem pooblaščenca stranskih intervenientov uveljavljal prikrajšanje še za njih in z zahtevkom v celoti uspel, sam pa mora nositi vse nastale stroške postopka (odvetniku je moral plačati opravljene storitve od zvišane vrednosti spornega predmeta). Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da so dolžni vsi dediči nositi stroške po dednih deležih. Predlagatelj nasprotuje stališču sodišč, da je bil dogovor med tožečo stranko in odvetnikom o plačilu nagrade v breme tretjega. Zadnje vprašanje obrazloži z navedbami, da se je s stališčem nižjih sodišč, ker ni imel zaupanja tožencev in je bil z njimi v koliziji interesov, in mora zato stroške zastopanja nositi sam, poseglo v njegovo ustavno pravico do dedovanja in zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS.
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).