Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSK Sklep PRp 109/2021 ECLI:SI:VSKP:2021:PRP.109.2021 Generato dall'IA

Court partially allows appeal reducing vehicle storage costs when defendant cannot control court's delay.

Numero d'incarto VSK Sklep PRp 109/2021
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The High Court in Koper partially allowed the appellant's appeal against a lower court order for vehicle storage costs. The appellant argued that the court should have included all costs in the final judgment and that subsequent costs were due to the court's negligence. The court ruled that while the defendant cannot bear costs resulting from the court's delay after the judgment became final, they remain liable for costs incurred before that point.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

143. člen in naslednji členi Zakona o prekrških; 168. člen Zakona o prekrških: After a judgment becomes final, the defendant cannot influence the timing of asset disposal and thus cannot bear costs arising from the court's negligence, but remains liable for costs incurred prior to finality.

Parole chiave

Generato dall'IA
Zakon o prekrških stroški postopka hramba vozila pravnomočnost sodbe negospodarno ravnanje sodišča vleka in hramba odmero stroškov spese del veicolo a motore

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
143. člen in naslednji členi Zakona o prekrških
168. člen Zakona o prekrških
144. člen Zakona o prekrških
83.a člen Zakona o sodiščih
209. člen Zakona o prekrških

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
VSC PRp 176/2015
S sklicevanjem na odločbo VSC PRp 176/2015 pritožnik ne more uspeti, saj ne gre za enak položaj.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v točki I spremeni, tako da mora obdolženi v 15 dneh plačati stroške vleke in hrambe vozila v znesku 1.168,75 EUR (namesto 1.850,60 EUR).

[JEDRO]

Po pravnomočnosti sodbe obdolženi ne more več vplivati na to, kdaj bo odrejeno uničenje vozila, zato ne more nositi stroškov, ki so nastali zaradi neažurnega ravnanja sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Idriji obdolženemu naložilo v plačilo stroške vleke in hrambe zaseženega vozila v znesku 1.850,60 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec. Meni, da je sodišče že ob izdaji sodbe PR 25/2020 z dne 5.3.2020 razpolagalo z vsemi podatki za odmero stroškov in bi jih zato moralo vključiti v izrek izdane sodbe. Gre namreč za stroške hrambe v času med 23.2.2020 in 22.7.2020. Ker se ti stroški odmerjajo na podlagi Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik), bi lahko sodišče odločalo vsaj o stroških, nastalih do 5.3.2020. Pritožnik je zato lahko utemeljeno pričakoval, da je zadeva glede stroškov, nastalih do izdaje sodbe, rešena. Nadaljnji stroški pa so nepotrebni, ker so nastali zaradi negospodarnega ravnanja sodišča, ki bi moralo takoj odrediti uničenje predmeta.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je Okrajno sodišče v Idriji o stroških hrambe zaseženega vozila po temelju odločilo že v sodbi z dne 5.3.2020. Zoper tako sodbo obdolženi ni vložil pritožbe, zato je odločitev o tem, da bo moral plačati stroške hrambe vozila po računu N. S., če bodo ti priglašeni po izdaji sodbe, postala pravnomočna. Ker so bili stroški priglašeni po izdaji sodbe, je lahko sporno le še vprašanje njihove višine. Tudi sicer predstavlja očitana kršitev (da je sodišče o stroških odločilo s sklepom namesto že prej s sodbo) kvečjemu relativno kršitev postopka, ki na pravilnost odločitve, to je da mora obdolženi plačati vse stroške, ki so nastali v zvezi s postopkom zaradi prekrška, ni vplivala. S sklicevanjem na odločbo VSC PRp 176/2015 pritožnik ne more uspeti, saj ne gre za enak položaj. Sodišče prve stopnje v sodbi za razliko od predmetne zadeve ni odločilo, da bo obdolženi nosil tudi stroške, ki takrat še niso bili znani.

5. Plačilo stroškov postopka urejajo določbe 143. člena in naslednjih Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Po 144. členu ZP-1 plača stroške postopka tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek. Po 11. točki prvega odstavka 143. člena ZP-1 spadajo med stroške postopka tudi stroški zaradi hrambe, prodaje in uničenja odvzetih predmetov, nastali po pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe. Stališče pritožnika, da obdolženi ni dolžan plačati stroškov hrambe, nastalih po pravnomočnosti sodbe, zato ni pravilno. Drži pa, da po pravnomočnosti sodbe obdolženi ne more več vplivati na to, kdaj bo odrejeno uničenje vozila in da ne more nositi stroškov, ki so nastali zaradi neažurnega ravnanja sodišča. Ker je šlo za nujno zadevo v smislu 83.a člena Zakona o sodiščih v zvezi z 209. členom ZP-1, je v predmetni zadevi sodba postala pravnomočna že 18.3.2020, odredba za uničenje avtomobila pa je bila izdana šele 10.6.2020. Obdobje treh mesece presega čas, ki je po normalnem teku stvari potreben za izvršitev sodbe, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da pritožniku ni treba povrniti stroškov, nastalih s hrambo vozila po računu št. SZP 26/2020/00095 (za čas od 4.5.2020 dalje) v višini 681,85 EUR.

6. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da mora obdolženi povrniti 1.168,75 EUR stroškov vleke in hrambe vozila (168. člen ZP-1).