Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep I Ips 58336/2020 ECLI:SI:VSRS:2021:I.IPS.58336.2020 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses request for legality protection against final surrender decisions under European arrest warrant.

Numero d'incarto VSRS Sklep I Ips 58336/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for legality protection against a final decision to surrender based on a European arrest warrant. The defense argued that fair trial guarantees were not met in the Italian proceedings, but the court relied on its established precedent that such requests are inadmissible. The court held that the specific legal framework governing appeals against surrender decisions under the relevant EU cooperation law precludes the use of general legality protection mechanisms.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo; Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije: Zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sklepe o predaji na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo niso dovoljene.

Parole chiave

Generato dall'IA
European arrest warrant surrender decision legality protection finality of decisions criminal cooperation inadmissible remedy fair trial rights statuto giuridico europeo

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo
Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije
23. člen ZSKZDČEU-1
Tudi ZSKZDČEU-1 celovito ureja sistem pravnih sredstev zoper odločbe o dovoljenosti predaje brez soglasja zahtevane osebe (23. člen ZSKZDČEU-1), smiselna uporaba 420.
420. člen Zakona o kazenskem postopku
423. člen Zakona o kazenskem postopku

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Sklep I Ips 123/2005 z dne 19. 5. 2005
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča je, da zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sklepe o predaji na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo ni dovoljena. Stališče je obrazložilo že v sklepu I Ips 123/2005 z dne 19. 5. 2005 in nanjo se sklicuje tudi v tej zadevi. Enaki razlogi, kot so veljali za ureditev izrednih pravnih sredstev v Zakonu o evropskem nalogu za prijetje in predajo, na podlagi katerega je bilo stališče sprejeto, veljajo tudi po uveljavitvi Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije . Tudi ZSKZDČEU-1 celovito ureja sistem pravnih sredstev zoper odločbe o dovoljenosti predaje brez soglasja zahtevane osebe (23. člen ZSKZDČEU-1), smiselna uporaba 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa ni možna. Določbe o dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti in o upravičenosti vložiti to izredno pravno sredstvo je namreč treba razlagati ozko.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom I Ks 58336/2020 dne 23. 4. 2021 sklenilo, da se na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo Generalnega državnega tožilstva na Prizivnem sodišču v Rimu z dne 24. 6. 2020 in 17. 3. 2020 dovoli predaja A. B. Republiki Italiji zaradi izvršitve kazni zapora na podlagi v izreku navedenih sodb sodišč Republike Italije. Višje sodišče v Kopru je s sklepom I Kp 58336/2020 dne 7. 5. 2021 zavrnilo pritožbo zagovornika zahtevane osebe.

2. Zoper pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornik zahtevane osebe. Navaja, da v postopkih v Republiki Italiji ni bilo zadoščeno jamstvom poštenega postopka, posebej pravici do sojenja v navzočnosti, in da bi sodišča morala zato zavrniti izvršitev evropskega naloga za prijetje in predajo.

3. Ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča je, da zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sklepe o predaji na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo ni dovoljena. Stališče je obrazložilo že v sklepu I Ips 123/2005 z dne 19. 5. 2005 in nanjo se sklicuje tudi v tej zadevi. Enaki razlogi, kot so veljali za ureditev izrednih pravnih sredstev v Zakonu o evropskem nalogu za prijetje in predajo (Uradni list RS 37/2005 z dne 15. 4. 2004, s spremembami in dopolnitvami), na podlagi katerega je bilo stališče sprejeto, veljajo tudi po uveljavitvi Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1;

Uradni list RS 48/2013 z dne 4. 6. 2013, s spremembami in dopolnitvami). Tudi ZSKZDČEU-1 celovito ureja sistem pravnih sredstev zoper odločbe o dovoljenosti predaje brez soglasja zahtevane osebe (23. člen ZSKZDČEU-1), smiselna uporaba 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa ni možna. Določbe o dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti in o upravičenosti vložiti to izredno pravno sredstvo je namreč treba razlagati ozko.

4. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP vloženo zahtevo zavrglo kot nedovoljeno.