Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep II Cp 513/2021 ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CP.513.2021 Generato dall'IA

Appeal dismissed; inheritance court correctly referred claimant to litigation due to unproven inheritance agreement.

Numero d'incarto VSL Sklep II Cp 513/2021
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's decision to refer the claimant to litigation. The claimant, a daughter, filed an exclusion request for a property parcel based on an alleged agreement with her deceased mother, but failed to prove the agreement or a will existed during the inheritance proceedings. The court applied the statutory rule that inheritance courts must refer parties to litigation when disputed facts determine rights, directing the party with the less probable claim to legal action.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

210. odst. 1 ZD; 213. člen ZD: Če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna njihova pravica, zapuščinsko sodišče prekliče obravnavo in napoti stranko na pravdo; na pravdo se napoti tisto oseba, katere pravica je manj verjetna.

Parole chiave

Generato dall'IA
inheritance proceedings exclusion request disputed facts less probable claim referral to litigation Zakon o dedovanju property division violazione delle norme procedurali

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Na pravdo se napoti tisto osebo, katere pravica je manj verjetna – v konkretnem primeru je to dedinja, ki v zapuščinskem postopku še ni dokazala obstoja zatrjevanega dogovora z zapustnico oz. obstoja oporoke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je dedinjo A. Š. zoper M. B. napotilo na pravdo, da v zapuščino ne sodi parc. št. 000/3, k. o. 0000 X. (1. točka izreka). Dedinji je naložilo, da tožbo vloži v roku 30 dni po pravnomočnosti predmetnega sklepa, sicer se bo postopek nadaljeval, ne glede na zahtevek, ki ga uveljavlja (2. točka izreka), v 3. točki izreka pa je sklenilo, da se zapuščinski postopek prekine.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dedinja A. Š. Pritožbenih razlogov ne konkretizira. Pritožnica predvsem ne soglaša s stališčem sodišča, da je njena možnost dedovanja po materi manj verjetna. Namen ima vložiti tožbo, saj je sestra M. B. že dedovala po očetu, medtem ko se je ona dedovanju po njem odrekla.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica je na naroku 9. 10. 2020 podala izločitveni zahtevek za parc. št. 000/3, k. o. 0000 X., saj naj bi se s pokojno materjo dogovorila, da bo ta del stanovanjske hiše, ki leži na navedeni parceli, pripadal njej. Ker je sodišče ob vpogledu v zemljiško knjigo ugotovilo, da je sporna parcela še vedno vpisana na zapustnico, je štelo, da je pravica, ki jo zatrjuje dedinja A. Š., manj verjetna, zato jo je – v skladu z določbo 213. člena Zakona o dedovanju (ZD) – napotilo na pravdo.

5. Sodišče prve stopnje o dedovanju po pokojni B. Š. v izpodbijanem sklepu še ni sprejelo končne odločitve. Ugotovilo je, da je dedinja podala izločitveni zahtevek za parc. št. 000/3, k. o. 0000 X., ni pa (še) z ničemer izkazala, da naj bi sporna parcela, skladno z dogovorom, pripadala njej. Svoja zatrjevanja bo imela možnost izkazati v pravdnem postopku, na katerega je bila napotena z izpodbijanim sklepom.

6. Določba prvega odstavka 210. člena ZD nalaga zapuščinskemu sodišču prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Na pravdo pa se napoti tisto osebo, katere pravica je manj verjetna – v konkretnem primeru je to dedinja A. Š., ki v zapuščinskem postopku dokazil o obstoju zatrjevanega dogovora z materjo oz. obstoja oporoke (še) ni izkazala, zato se njena pravica šteje za manj verjetno (213. člen ZD). Te možnosti pa bo imela v pravdnem postopku. Sicer pa pritožnica smiselno sprejema naloženo aktivno legitimacijo za sprožitev pravdnega postopka, saj v pritožbi jasno izraža namen po vložitvi tožbe.

7. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).