Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cp 141/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.141.2020 Generato dall'IA

Appeal dismissed because applicant failed to correct an incomprehensible complaint despite court summons.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cp 141/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting the applicant's complaint. The applicant argued that the initial filing was incomprehensible and that neighbors stole his mail, preventing him from receiving documents, but the court found the second submission still failed to resolve the incomprehensibility. Consequently, the court ruled that the first-instance judge correctly rejected the complaint under procedural rules requiring a clear and complete submission.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

108. člen ZPP; 365. člen ZPP: If a party fails to correct an incomprehensible or incomplete application after a court summons, the court must reject the application, and such rejection is not subject to appeal on the grounds of incomprehensibility.

Parole chiave

Generato dall'IA
incomprehensible application court summons rejection of complaint procedural defect appeal dismissal ZPP article 108 failure to correct proroga tardiva del termine

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Pritožnik se je na poziv sodišča sicer pravočasno odzval, a nerazumljivosti ni odpravil. Odločitev, s katero je sodišče tako prvo kot drugo vlogo zavrglo, je zato pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo predlagatelja, vloženo 1. 8. 2019 in dopolnjeno 5. 9. 2019. Takšno odločitev je oprlo na ugotovitev, da predlagatelj kljub pozivu, da nerazumljivo vlogo popravi, tega z dopolnitvijo 5. 9. 2019 ni storil.

2. Zoper odločitev predlagatelj vlaga pritožbo. V njej navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pojasnjuje, da je 1. 8. 2019 vložil pritožbo, sodišče pa ga je pozvalo, da jo dopolni, kar je tudi storil. Vložil je pritožbo, da se mu omogoči vročitev njegove R pošte. 5. 9. 2019 je ponovno pisno obrazložil, da pošte ni prejel, da mu sosedje odpirajo, praznijo in kradejo njegovo R pošto in jo vržejo v drvarnico. Z njo se zato ne more seznaniti in na prejete odločbe vlagati pravnih sredstev in uveljavljati svojih pravic. Občutek ima, da sodnica noče razumeti, da mu sosedje kradejo pošto, zlasti tudi zato, ker sosede posluša, da dežurni tožilec vpliva na vse kar se dogaja, tudi na sodnico in se posledično tako obnaša. Iz tega razloga predlaga izločitev obeh, v nadaljevanju popiše in opiše dokazila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. 108. člen ZPP določa, da sodišče v primeru, če je vloga, ki prispe na sodišče, nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, od vložnika zahteva, da jo v določenem roku popravi ali dopolni. Če vloge stranka ne popravi ali je ne dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.

5. Pritožnik je 1. 8. 2019 tudi po presoji pritožbenega sodišča vložil nerazumljivo vlogo. Iz nje namreč ni mogoče razbrati, kaj z njo zahteva. Na podlagi zgoraj povzetega določila 108. člena ZPP je bil zato pravilno pozvan na dopolnitev. Pritožnik se je na poziv sodišča sicer pravočasno odzval, a nerazumljivosti ni odpravil. Odločitev, s katero je sodišče tako prvo kot drugo vlogo zavrglo, je zato pravilna.

6. Na presojo pravilnosti izpodbijane odločitve ne morejo vplivati pritožbena pojasnila o tem, da je 1. 8. 2019 vložil pritožbo, ki naj bi mu omogočila vročitev R pošte. Enako velja za nadaljnje navedbe o kraji pošte s strani sosedov.

7. Pritožbeno sodišče še dodaja, da stranka lahko zahteva izločitev sodnika najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če te ni bilo, pa do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP). Predlog za izločitev sodnice, ki je o vlogi predlagatelja odločala, je zato prepozna. Očitno neutemeljen pa je tudi predlog za izločitev „dežurnega tožilca“, saj slednji v tem postopku ne sodeluje.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.