Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSK Sklep CDn 247/2020 ECLI:SI:VSKP:2020:CDN.247.2020 Generato dall'IA

Land registry court rejects lease right registration when surface shares differ from ideal co-ownership shares.

Numero d'incarto VSK Sklep CDn 247/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Higher Court in Koper dismissed the appeal against a land registry decision refusing to register a lease right. The applicant argued that surface-based shares should be treated as ideal co-ownership shares, but the court found the land registry permit explicitly required surface shares which did not match the ideal shares claimed. Consequently, the court upheld the first-instance ruling that the registration request was inconsistent with the permit's terms.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o zemljiški knjigi; Zakon o nepremičninskih pravicah: A land registry permit authorizing registration of a lease right based on surface shares does not validate a request for registration based on ideal co-ownership shares if the two share types are legally distinct and the permit specifies surface shares.

Parole chiave

Generato dall'IA
land registry permit lease right registration surface shares ideal co-ownership shares Zakon o zemljiški knjigi property division registration refusal frazionamento

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi
Ker pritožbeno sodišče niti uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi).
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Deleži v zakupu (kot površinski deleži) niso identični z idealnimi (solastninskimi) deleži zakupodajalke, pri katerih je bil ta vpis predlagan. Zemljiškoknjižno dovolilo ni skladno s podanim predlogom za vpis.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zemljiškoknjižni sodniški pomočnik je s sklepom z dne 17. 12. 2019 dovolil pri določenih nepremičninah vknjižbo zakupne pravice, v preostalem delu (glede 13 nepremičnin) pa tega vpisa ni dovolil. Zoper zavrnili del te odločitve (razen glede parcele št. xy k.o. Š.) je predlagatelj vložil ugovor, ki je bil z izpodbijanim sklepom zemljiškoknjižne sodnice zavrnjen.

2. Zoper to odločitev se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu - notarju. Navaja, da idealni delež dejansko pomeni, da je zakupodajalec dal v zakup določen del nepremičnine, lego in obseg tega dela pa morajo dogovoriti solastniki. V konkretnem primeru je treba gledati "z vidika uporabe dela nepremičnine, saj lahko zakupnik poseje žito na fizičnem delu, na idealnem pa ne". Dejstvo, da se v konkretnih primerih "delež v zakupu ujema z razmerjem med površino v zakupu in katastrsko površino zemljišča, je zgolj naključje in posledica tega, da se v postopku denacionalizacije niso vračale natančno odmerjene parcele, ampak ustrezni deleži na predhodno združeni parceli". Glede na navedeno predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis dovoli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz zemljiškoknjižnega dovolila z dne 9. 4. 2012, ki je podlaga predmetnemu vpisu, izhaja, da zemljiškoknjižna lastnica in zakupodajalka dovoljuje, da se pri navedenih nepremičninah, pri deležih v zakupu, vknjiži zakupna pravica v korist predlagatelja. Ti deleži v zakupu predstavljajo razmerje med površino, dano v zakup (v m2) in katastrsko površino posamezne nepremičnine (v m2), ne pa idealnega deleža (osnovnega pravnega položaja), pri katerem bi se ta izvedena pravica vknjižila. Ti površinski deleži niso identični z idealnimi (solastninskimi) deleži zakupodajalke, pri katerih je bil ta vpis predlagan. Zemljiškoknjižno dovolilo torej ni skladno s podanim predlogom za vpis. Odločitev sodišča prve stopnje je v izpodbijanem delu pravilna. Pritožbeno naziranje, ki meri na to, da je treba upoštevati dejansko uporabo dela nepremičnine, ni utemeljeno in z njim pritožnik ne more uspeti.

5. Ker pritožbeno sodišče niti uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi).