Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep VII Kp 506/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:VII.KP.506.2020 Generato dall'IA

Appeal dismissed; court jurisdiction determined by prosecution transfer, not just indictment authorship.

Numero d'incarto VSL Sklep VII Kp 506/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The High Court in Ljubljane dismissed the appeal against the District Court's decision transferring criminal case jurisdiction to the Okrajno sodišče. The defense argued that the Specialized Prosecutor's Office could not validly file an indictment before the Okrajno sodišče, claiming this violated legal requirements for competent prosecution. The court rejected this, ruling that jurisdiction is determined by the transfer of the case file between prosecutor offices, not merely by which office authored the initial indictment.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Prvi odstavek 436. člena ZKP; Zgolj avtorstvo obtožnega akta ni izključni kriterij za določitev stvarne pristojnosti sodišča, temveč odločitev o prenosu predmeta med tožilci.

Parole chiave

Generato dall'IA
stvarna pristojnost kazenski postopek prenos predmeta obtožni predlog državno tožilstvo pritožba sodna taksa declinatoria di competenza

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
prvi odstavek 436. člena Zakona o kazenskem postopku
prvi odstavek 198. člena Zakona o državnem tožilstvu
146. člen Državnotožilskega reda
prvi odstavek 21. člena Zakona o državnem tožilstvu
prvi odstavek 98. člena Zakona o kazenskem postopku

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
sklep VII Kp 8649/2018 z dne 8. 5. 2019
Glede na sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani (sklep VII Kp 8649/2018 z dne 8. 5. 2019) zgolj avtorstvo obtožnega akta ni izključni kriterij za določitev stvarne pristojnosti sodišča.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zgolj avtorstvo obtožnega akta ni izključni kriterij za določitev stvarne pristojnosti sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 436. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da je za sojenje v kazenski zadevi IV K 506/2020 stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega A. A. iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z 38. členom ZKP, predlagal je, naj višje sodišče spis z obtožnim predlogom vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani z napotkom, da naj ga zavrže na podlagi 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker ni vložen s strani pristojnega tožilca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb se sodišče druge stopnje strinja z izpodbijano odločitvijo in razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje svojo odločitev izčrpno, pravilno in opirajoč se na vse relevantne zakonske določbe tudi utemeljilo.

5. Zagovornik v pritožbi trdi, da je nenavadno, kako prizanesljivo do Specializiranega državnega tožilstva razmišlja senat Okrožnega sodišča v Ljubljani ob odločanju o stvarni pristojnosti v tej kazenski zadevi, vidi problem v stranki postopka, v dejstvu, da ni predpisa, ki bi dovoljeval, da Specializirano državno tožilstvo vloži obtožni predlog pred Okrajnim sodiščem v Republiki Sloveniji, in če ga ne more vložiti, ga ne more niti zastopati, zato bi bilo potrebno obtožni predlog zavreči, ker ga ni vložilo pristojno tožilstvo.

6. S stališčem zagovornika se pritožbeno sodišče ne strinja. Glede na sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani (sklep VII Kp 8649/2018 z dne 8. 5. 2019) zgolj avtorstvo obtožnega akta ni izključni kriterij za določitev stvarne pristojnosti sodišča. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je Specializirano državno tožilstvo odstopilo predmetno zadevo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani na podlagi prvega odstavka 198. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) in 146. člena Državnotožilskega reda. To pomeni, da je čeprav je obtožni predlog vložilo Specializirano državno tožilstvo RS, za zastopanje tega obtožnega predloga pred kazenskim oddelkom Okrajnega sodišča v Ljubljani pristojno Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani oziroma državni tožilci navedenega tožilstva, vključno z okrajnimi državnimi tožilci (prvi odstavek 21. člena ZDT-1). Že zato je neutemeljena pritožbena trditev, ki poudarja zavezanost vseh državnih organov v Republiki Sloveniji k spoštovanju zakona, in da je to razlog za zavrženje predmetnega obtožnega predloga. Po presoji pritožbenega sodišča je Specializirano državno tožilstvo ravnalo pravilno in zakonito upoštevajoč relevantne določbe Zakona o državnem tožilstvu in Državnotožilskega reda, zato mu ni mogoče očitati nespoštovanja zakona. Senat sodišča prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni izkazal nobene prizanesljivosti do Specializiranega državnega tožilstva, ampak je odločil na podlagi določb Zakona o sodiščih in Zakona o državnem tožilstvu. Ker se torej pritožbeno sodišče z razlogi izpodbijanega sklepa strinja in ker zagovornik zgolj z nestrinjanjem z izpodbijano odločitvijo v pritožbi ne more uspeti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

7. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da je obdolženec dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka (prvi odstavek 98. člena ZKP v zvezi s taksno tarifo 74013 Zakona o sodnih taksah, ZST-1).