Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSM Sklep II Kp 34637/2017 ECLI:SI:VSMB:2020:II.KP.34637.2017 Generato dall'IA

Appeal dismissed; court ruled installment payment of fines requires exclusive judicial decision within statutory deadlines.

Numero d'incarto VSM Sklep II Kp 34637/2017
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of a late request for installment payments on a fine. The defendant submitted a request to the State Attorney's Office for an out-of-court settlement rather than a formal judicial proposal, which the State Attorney correctly forwarded to the court. The court held that installment payments are exclusively a judicial function subject to strict statutory deadlines, making any extension or out-of-court negotiation legally impossible.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Peti odstavek 47. člena Kazenskega zakonika; izključna stvarna pristojnost sodišča za odločitev o obročnem plačilu denarne kazni; ne more biti predmet poravnavanja v postopku prisilne izterjave; materialni rok za plačilo denarne kazni ni mogoče premakniti.

Parole chiave

Generato dall'IA
installment payment criminal fine judicial jurisdiction statutory deadline enforcement procedure out-of-court settlement criminal procedure code foglio di malattia

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
5th paragraph of Article 47 of the Criminal Code
Article 11, first paragraph of the Law on Court Fees
Article 371, first paragraph, point 6 of the Criminal Procedure Act
Article 372, first paragraph, point 4 of the Criminal Procedure Act
Article 402, third paragraph of the Criminal Procedure Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba zagovornice obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

[JEDRO]

Pri tako izključno določeni stvarni pristojnosti sodišča za odločitev o obročnem plačilu denarne kazni je jasno, da to ne more biti predmet kakršnega koli poravnavanja v postopku njene prisilne izterjave in dodatno, da niti materialnih rokov za plačilo denarne kazni na takšen način ni mogoče premakniti. Vse drugo je obid zakona, pa je zato pravilno, da je o pritožničini prošnji odločilo ravno sodišče ter da jo je po pravilno ugotovljeni prekoračitvi roka iz petega odstavka 47. člena KZ-1, kot prepozno zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje 1. 7. 2020 po petem odstavku 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zavrglo prepozni predlog zagovornice obsojenega A. A. za obročno plačilo denarne kazni. To je bilo storjeno s sklepom I K 34637/2017.

2. Zoper sklep se je zagovornica pritožila iz, kot je zapisala, vseh izpodbojnih razlogov s predlogom, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi ali ga spremeni tako, da o obročnem plačilu denarne kazni samo odloči.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica posredno uveljavljanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ni opredelila, pritožbena obrazložitev pa kaže na zatrjevano kršitev iz 6. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Po njeni vsebini obsojenec ni vložil predloga za obročno plačilo denarne kazni, temveč prošnjo za sklenitev izvensodne poravnave. Prošnjo je naslovil na Državno odvetništvo, ki sme takšno poravnavo tudi skleniti. O obsojenčevi prošnji tako ni odločil pristojni organ, ki v posledici niti 47. člena KZ-1 ne bi smel uporabiti. Z zadnjim je v pritožbeni obrazložitvi posredno nakazana še kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP, ki sicer v pritožbi prav tako ni opredeljena.

5. Kršitvi nista podani. Nobenega dvoma ni, da je obsojenec po pritožnici 24. 6. 2020 vložil prošnjo za obročno plačilo dolga, ki jo je naslovil na Državno odvetništvo in res je, da je prošnja v sklepnem delu oblikovana v predlog za sklenitev izvensodne poravnave, po kateri bi naj obsojenec dolg iz naslova izrečene denarne kazni plačal v 24 obrokih po 92,59 EUR. Ker pa izvensodna poravnava, vsaj ko je njen predmet prisilna izterjava denarne kazni v veljavnem Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 in nasl.) ni predvidena, je Državno odvetništvo, ki zastopa Republiko Slovenijo v postopku prisilne izterjave denarne kazni od obsojenca, prošnjo 26. 6. 2020 posredovalo sodišču. Ravnanje je pričakovano, kajti po petem odstavku 47. člena KZ-1 sme biti obročno plačilo denarne kazni dovoljeno le po sodišču in in samo do poteka roka za plačilo denarne kazni.

6. Pri tako izključno določeni stvarni pristojnosti sodišča za odločitev o obročnem plačilu denarne kazni je jasno, da to ne more biti predmet kakršnega koli poravnavanja v postopku njene prisilne izterjave in dodatno, da niti materialnih rokov za plačilo denarne kazni na takšen način ni mogoče premakniti. Vse drugo je obid zakona, pa je zato pravilno, da je o pritožničini prošnji odločilo ravno sodišče ter da jo je po pravilno ugotovljeni prekoračitvi roka iz petega odstavka 47. člena KZ-1, kot prepozno zavrglo.

7. Glede na obrazloženo, in ker v pritožbeni obrazložitvi ni zaslediti zatrjevanj o neugotovljenih odločilnih dejstvih ali drugih zatrjevanj, da so bila ta dejstva nepravilno ugotovljena, je sodišče druge stopnje o pritožbi zagovornice obsojenega A. A. odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah.