Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep IV Cp 561/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:IV.CP.561.2020 Generato dall'IA

Appeal dismissed; monetary penalty under ZIZ is an enforcement tool, not subject to reduction.

Numero d'incarto VSL Sklep IV Cp 561/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the plaintiff's appeal against a monetary penalty imposed for violating a provisional order. The plaintiff argued financial hardship prevented payment of the 500 EUR fine, while the defendant contested the claim of non-repetition of violations. The court ruled that penalties under the Enforcement and Security Act are coercive measures designed to influence the debtor's behavior, making them unchangeable through appeal.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

33. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; Denarna kazen po 33. členu ZIZ je izvršilno sredstvo in izvršilni naslov, ki ni predmet vsebinskega odločanja s pritožbo.

Parole chiave

Generato dall'IA
monetary penalty enforcement ZIZ Article 33 coercive measure appeal provisional order violation enforcement title moneta provvedimenti monetari opposizione al precetto esecutivo

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
IV Cp 1998/2019
Appeal partially allowed; temporary custody order modified to better serve children's interests in divorce proceedings.
P 532/2019-IV
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom P 532/2019-IV z dne 19.
Generato dall'IA
VSC Sklep II Cp 64/2025
Court dismisses appeal on violation of protective measures, ruling objective assessment excludes subjective victim distress reasons.
VDSS sklep Pdp 884/2010
Appeal dismissed; employer fulfilled temporary order duties, making penalty claim unfounded.
VSL Sklep II Ip 2351/2018
Appeal dismissed; failure to attend court summons after valid service to counsel constitutes a procedural violation. The court upheld the fine and enforcement order. The court ruled that service of summons to the client's counsel is valid service, and the client's failure to attend the hearing constitutes a procedural violation. The court held that the fine is enforceable by official order if unpaid, and the appeal was dismissed. The court found that the client's failure to attend the hearing after valid service to counsel constitutes a procedural violation. The court held that the fine is enforceable by official order if unpaid, and the appeal was dismissed. The court found that the client's failure to attend the hearing after valid service to counsel constitutes a procedural violation. The court held that the fine is enforceable by official order if unpaid, and the appeal was dismissed. The court found that the client's failure to attend the hearing after valid service to counsel constitutes a procedural violation.
VSL sklep I Cp 82/2016
Appeal dismissed; court upheld temporary injunction and fines for blocking access via servient tenement.
VSL sklep II Cp 2856/2015
Appeal dismissed; temporary injunction upheld where access denial causes irreparable damage and monetary penalty is the only enforcement tool.

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pri določitvi denarne kazni po 33. členu ZIZ gre za poskus vplivanja na voljo dolžnika, da opravi dejanja, ki so nujna za zagotovitev varstva upnika, ali pa da opusti dejanja, ki bi upniku lahko povzročila škodo. Takšen namen denarne kazni jo opredeljuje kot izvršilno sredstvo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika ugovora zoper sklep o začasni odredbi ustavilo postopek (tč. I izreka sklepa). Hkrati je zavrnilo tožničin predlog za preklic ali znižanje denarne kazni (tč. II izreka izpodbijanega sklepa).

2. Tožnica je zoper II. točko izreka sklepa vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da odpravi denarno kazen, jo zniža, ali omogoči obročno plačilo, podredno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da se zaveda svoje kršitve in je ne namerava ponoviti. Nahaja se v težki finančni situaciji, zato zneska 500,00 EUR ne more plačati, ne da bi s tem ogrozila preživljanje svojih otrok. Zaradi slabega premoženjskega stanja je tudi zaprosila za enkratno socialno pomoč in jo tudi prejela.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Navaja, da je tožnica ponovno začela z omejevanjem in tudi preprečevanjem stikov, določenih z začasno odredbo, zato njena navedba, da svoje kršitve ne namerava ponoviti, ni resnična.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pri določitvi denarne kazni po 33. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) gre za poskus vplivanja na voljo dolžnika, da opravi dejanja, ki so nujna za zagotovitev varstva upnika, ali pa da opusti dejanja, ki bi upniku lahko povzročila škodo. Takšen namen denarne kazni jo opredeljuje kot izvršilno sredstvo. Hkrati predstavlja sklep o denarni kazni izvršilni naslov za izvršbo, če dolžnik (v obravnavanem primeru tožnica) ne opravi zahtevanih dejanj, oziroma ne opusti dejanj, ki bi lahko povzročila škodo. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom P 532/2019-IV z dne 19. 9. 2019 izreklo tožnici denarno kazen v znesku 500,00 EUR zaradi kršitve obveznosti začasne odredbe P 532/2019-IV z dne 22. 5. 2019. S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1998/2019 z dne 20. 11. 2019 je navedena odločitev postala pravnomočna in jo mora tožnica izvršiti sama, sicer jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti.

6. Dolžnik (tožnica) ne more zahtevati preklica oziroma znižanja denarne kazni, ki jo je sodišče odmerilo glede na vse okoliščine zadeve (deveti odstavek 33. člena ZIZ), saj ZIZ takšnega pravnega sredstva ne pozna. Na dolžnikov predlog je možen zgolj odlog izvršbe, če izkaže za verjetno izpolnjenost pogojev iz 71. člena ZIZ. Če torej dolžnik nima pravice zahtevati preklica oziroma znižanja denarne kazni, o njej ni mogoče vsebinsko odločati. V takšnem primeru bi bilo treba dolžnikov predlog zavreči. Sodišče prve stopnje je sicer (napačno) štelo, da je zakonska podlaga za preklic oziroma znižanje denarne kazni v določbi šestega odstavka 33. člena ZIZ 1 , vendar je odločilo, da tožnica do preklica oziroma znižanja ni upravičena ter predlog zavrnilo. Glede na navedeno tožnica s pritožbo ne more doseči vsebinske spremembe takšne odločitve.

7. Tožničina pritožba se tako izkaže za neutemeljeno in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP).

1 Ta govori o spremembi denarne kazni, ki pa se nanaša zgolj na njeno spremembo v kazen zapora (peti odstavek 33. člena ZIZ).