Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep II DoR 467/2020 ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.467.2020 Generato dall'IA

Supreme Court allows review on state liability, causation, and architect's direct liability for construction permit violations.

Numero d'incarto VSRS Sklep II DoR 467/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia partially allowed the review application regarding three specific legal questions concerning state liability, causation, and professional liability. The applicant argued that the state should be liable for inaction preventing construction permit violations and that architects bear direct liability for their professional duties. The court determined that the review is admissible because these issues are significant for legal certainty and the uniform application of law.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 367.a of the Act on Civil Procedure; The Supreme Court may allow a review when the decision could establish a legal rule important for legal certainty, uniform application of law, or the development of law, specifically regarding state liability for inaction, the criteria for breaking the chain of causation in construction liability, and the direct liability of architects holding public authority.

Parole chiave

Generato dall'IA
state liability for inaction chain of causation architect direct liability construction permit violation legal certainty review

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 367.a of the Act on Civil Procedure
Article 324 of the Act on Civil Procedure
Article 2 of the Constitution of the Republic of Slovenia
Article 26 of the Constitution of the Republic of Slovenia
Construction Act 1991

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) Ali je Republika Slovenija, glede na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave RS), lahko razbremenjena odgovornosti za opustitev predpisanega dolžnega ravnanja svojih oblastnih organov v razmerju do tretjih, kadar njeni oblastni organi po uradni dolžnosti ne preprečijo niti ne poskušajo preprečiti kršitve svojih odločb (posamičnih aktov), ki so bile izdane o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zaradi varovanja pravnih koristi tretjih, posledica kršitve teh odločb (izgradnje objekta po zadržanem izvrševanju gradbenega dovoljenja) in opustitve dolžnega ravnanja preprečitve te kršitve (v konkretnem primeru inšpekcijskega nadzorstva), pa je nastanek škode tretjim, zaradi varovanja pravnih koristi katerih je bila ta odločba izdana; (2) Ali se prekinitev vzročnosti pri presoji prispevka projektanta in odgovornega projektanta (petega in šestega toženca) za nastalo škodo po pravilih o solidarni odgovornosti lahko presoja zgolj po formalnem kriteriju izdaje odločbe o obnovi postopka, ki naj bi vzročno zvezo z njunim protipravnim ravnanjem prekinila, ali pa je glede na specifičnost povezave udeležencev pri gradbenem podjemu (odgovornost za strokovne rešitve) treba upoštevati kriterij vzroka, ki izvira iz njune sfere odgovornosti (jamstvo naročniku in državi za projekt, skladen s predpisi in prostorskimi akti); (3) Ali je glede na poseben položaj in pristojnosti, ki so z ZGO-1 podeljene odgovornemu projektantu (arhitekture) kot nosilcu javnega pooblastila za potrjevanje skladnosti projektov s predpisi in prostorskimi akti po ZGO-1, mogoče izključiti njegovo neposredno odškodninsko odgovornost tretjim osebam?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

(1) Ali je Republika Slovenija, glede na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave RS), lahko razbremenjena odgovornosti za opustitev predpisanega dolžnega ravnanja svojih oblastnih organov v razmerju do tretjih, kadar njeni oblastni organi po uradni dolžnosti ne preprečijo niti ne poskušajo preprečiti kršitve svojih odločb (posamičnih aktov), ki so bile izdane o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zaradi varovanja pravnih koristi tretjih, posledica kršitve teh odločb (izgradnje objekta po zadržanem izvrševanju gradbenega dovoljenja) in opustitve dolžnega ravnanja preprečitve te kršitve (v konkretnem primeru inšpekcijskega nadzorstva), pa je nastanek škode tretjim, zaradi varovanja pravnih koristi katerih je bila ta odločba izdana;

(2) Ali se prekinitev vzročnosti pri presoji prispevka projektanta in odgovornega projektanta (petega in šestega toženca) za nastalo škodo po pravilih o solidarni odgovornosti lahko presoja zgolj po formalnem kriteriju izdaje odločbe o obnovi postopka, ki naj bi vzročno zvezo z njunim protipravnim ravnanjem prekinila, ali pa je glede na specifičnost povezave udeležencev pri gradbenem podjemu (odgovornost za strokovne rešitve) treba upoštevati kriterij vzroka, ki izvira iz njune sfere odgovornosti (jamstvo naročniku in državi za projekt, skladen s predpisi in prostorskimi akti);

(3) Ali je glede na poseben položaj in pristojnosti, ki so z ZGO-1 podeljene odgovornemu projektantu (arhitekture) kot nosilcu javnega pooblastila za potrjevanje skladnosti projektov s predpisi in prostorskimi akti po ZGO-1, mogoče izključiti njegovo neposredno odškodninsko odgovornost tretjim osebam.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. V preostalem delu ga je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi prve do četrte tožene stranke zoper sodbo delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo glede odločitve sodišča prve stopnje o teku zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine. V ostalem delu je pritožbo prve do četrte tožene stranke zavrnilo. V celoti je zavrnilo pritožbe tožečih strank ter pete, osme in devete tožene stranke. V izpodbijanem in nespremenjenem delu je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, zato je revizijo v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP v tem obsegu dopustilo. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).