Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep II Cp 1177/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.1177.2020 Generato dall'IA

Appeal dismissed; involuntary hospitalization upheld due to lack of critical illness awareness and refusal of treatment.

Numero d'incarto VSL Sklep II Cp 1177/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal court rejected the request to revoke the first-instance decision ordering the appellant's involuntary detention in a psychiatric ward. The appellant, suffering from paranoid schizophrenia, explicitly refused treatment and claimed to be fully healthy, while the court noted this was the sixth similar admission. The court upheld the detention because the appellant lacks critical awareness of his illness, poses a danger to himself and others due to hallucinations, and refuses less restrictive alternatives.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

39. člen ZDZdr; 2. točka 365. člen ZPP: Involuntary detention in a psychiatric ward without consent is lawful only when the individual endangers themselves or others due to a mental disorder, lacks capacity to manage their conduct, and refuses other forms of assistance.

Parole chiave

Generato dall'IA
involuntary detention paranoid schizophrenia refusal of treatment mental health law danger to self less restrictive alternative critical illness awareness perizia psichiatrica insufficiente

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
39. člen Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr)
2. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku
42. člen Zakona o nepravdnem postopku
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po ugotovitvah sodnega izvedenca druge milejše oblike zdravljenja za pritožnika ne pridejo v poštev, ker je v sedanjem stanju zaradi nekritičnosti do svoje bolezni nesposoben sodelovati. Potrebe po jemanju zdravil sam ne uvidi in zdravljenje očitno odklanja, ker je prepričan, da je popolnoma zdrav in zdravil ne potrebuje. Na to kaže tudi potek pritožnikovega predhodnega zdravljenja, saj gre pri njem za šesti sprejem na psihiatrično zdravljenje iz povsem podobnih razlogov. Zato je pritožbeno sodišče prepričano, da je izrečen ukrep nujen in sorazmeren.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. omeji prisotnost pri izvajanju dokazov ter da se ga zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v Psihiatrični kliniki ... za čas enega meseca, najdlje do 8. 8. 2020.

2. Pritožbo zoper ta sklep je vložila odvetnica na zdravljenju zadržane osebe, predlaga odpravo ali podrejeno spremembo sklepa. Navaja, da je pritožnik že ob obisku sodišča 8. 7. 2020 izrecno nasprotoval zadržanju na zdravljenju in pri tem vztraja. Meni, da ne potrebuje zdravljenja, vsekakor ne za dobo enega meseca, saj ne ogroža niti svojega življenja ali zdravja niti življenja ali zdravja drugih niti do sedaj nikoli ni in ne bi v bodoče povzročil komurkoli hude premoženjske škode. Po lastnih navedbah želi le pomagati drugim oziroma jih zavarovati pred nevarnostjo. Za ukrep zadržanja na zdravljenju ni prav nobene podlage.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v celoti in pravilno ugotovilo vse odločilne okoliščine tega primera ter pravilno presodilo, da so izpolnjeni vsi zakonsko zahtevani pogoji po določbi 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), da se A. A. za določen zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve v Psihiatrični kliniki ...

5. Določba prvega odstavka 39. člena ZDZdr zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopušča le, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji: 1.) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, 2.) če je ogrožanje iz prejšnje točke posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, 3.) če navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

6. Nedvomno je pri A. A. prisotna duševna bolezen paranoidna shizofrenija, kar izhaja iz njegove zdravstvene dokumentacije in ugotovitev sodnega izvedenca psihiatrične stroke. Pritožnik ugotovitvam o obstoju duševne bolezni ne nasprotuje.

7. Oceno prvostopenjskega sodišča, da zaradi psihotičnega doživljanja, ki je posledica duševne bolezni in opustitve jemanja predpisanih zdravil, A. A. hudo ogroža predvsem svoje zdravje, saj ni zmožen obvladovati svojih ravnanj, sprejema tudi pritožbeno sodišče. Nima stika z realnostjo in so njegova ravnanja nepredvidljiva, ker slepo sledi glasovom, ki jih sliši in mu ukazujejo, kaj mora storiti. Iz mnenja izvedenca psihiatrične stroke izhaja tudi, da je poleg tega podana določena nevarnost za življenje in zdravje drugih. Že sama patologija v smislu nepremičnega opazovanja mladoletnih otrok predstavlja določeno nevarnost, saj preiskovanec v tem obdobju nima stika z realnostjo in so tako tudi njegova ravnanja nepredvidljiva, ker slepo sledi glasovom, ki jih sliši. Čeprav je pred leti pritožnik poskušal narediti samomor s skokom v reko, ker naj bi mu tako naročili glasovi, ga po mnenju izvedenca trenutno ne obvladujejo avto ali heteroagresivne misli. A po presoji pritožbenega sodišča navedeno še dodatno kaže na to, da je pri pritožniku v trenutnem stanju poslabšanja psihotičnega doživljanja izkazana realna in konkretna nevarnost, da bi zopet podobno ravnal pod vplivom ukazovalnih glasov in s tem ogrozil svoje zdravje ali celo življenje.

8. Po ugotovitvah sodnega izvedenca druge milejše oblike zdravljenja za pritožnika ne pridejo v poštev, ker je v sedanjem stanju zaradi nekritičnosti do svoje bolezni nesposoben sodelovati. Potrebe po jemanju zdravil sam ne uvidi in zdravljenje očitno odklanja, ker je prepričan, da je popolnoma zdrav in zdravil ne potrebuje. Na to kaže tudi potek pritožnikovega predhodnega zdravljenja, saj gre pri njem za šesti sprejem na psihiatrično zdravljenje iz povsem podobnih razlogov. Zato je pritožbeno sodišče prepričano, da je izrečen ukrep nujen in sorazmeren.

9. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku.