Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep II Upr 37/2020 ECLI:SI:VSRS:2020:II.UPR.37.2020 Generato dall'IA

Appeal against Supreme Court ruling dismissed as inadmissible due to lack of legal standing and no statutory provision.

Numero d'incarto VSRS Sklep II Upr 37/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court dismissed the applicant's appeal against its own ruling, declaring it inadmissible under the Administrative Disputes Act. The applicant argued that public hearings are a fundamental right, but the court noted no legal provision allows appeals against Supreme Court decisions. Furthermore, the applicant lacked the required legal qualification to file the appeal personally, violating procedural standing requirements.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o upravnem sporu; Zakon o pravdnem postopku: Appeals against Supreme Court rulings are not provided for by law and are inadmissible; appeals must be filed by a person with legal qualification.

Parole chiave

Generato dall'IA
inadmissible appeal lack of legal standing Supreme Court rulings legal qualification requirement administrative disputes act difetto di legittimazione del ministero pubblico difetto di legittimazione dell'azionista giustificato motivo per il mancato uso

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 127 of the Constitution of the Republic of Slovenia
Article 22, paragraph 1 of the Administrative Disputes Act
Article 343, paragraph 1 of the Code of Civil Procedure
Article 346, paragraph 1 of the Code of Civil Procedure
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Zakon o upravnem sporu pritožbe zoper odločitve Vrhovnega sodišča ne predvideva. Že iz tega razloga je treba vlagateljevo pritožbo zavreči kot nedovoljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot nedovoljeno zavrglo vlagateljevo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije II Upr 1253/2019-6 z dne 7. 11. 2019.

2. Vlagatelj je vložil pritožbo, iz katere je mogoče razbrati, da jo vlaga zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča z dne 4. 9. 2020. V pritožbi navaja, da "ni bilo javne razprave, katero zapoveduje 24. člen Ustave RS, da je pritožba temeljna pravica, ki se izvaja direktno iz Ustave in ne iz dobre volje Vrhovnega sodišča." Predlaga razveljavitev izpodbijane sklepa.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po določbi 127. člena Ustave Republike Slovenije je Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi in odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih. Pravna sredstva se vlagajo zoper odločitve nižjih sodišč, v primeru upravnega spora zoper sodbe in sklepe upravnega sodišča. Zakon o upravnem sporu pritožbe zoper odločitve Vrhovnega sodišča ne predvideva. Že iz tega razloga je torej treba vlagateljevo pritožbo zavreči kot nedovoljeno.

5. Poleg tega po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo upravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ta pogoj ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

6. Z obravnavanim pogojem in posledicami njegove neizpolnitve je bil vlagatelj že večkrat seznanjen, tudi v obravnavani zadevi, pa je tudi tokrat pritožbo vložil sam, pri tem pa ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit.

7. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, tudi iz tega razloga pritožba ne bi bila dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

8. O zadevi je odločal sodnik posameznik na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.