Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cp 236/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.236.2020 Generato dall'IA

Appeal dismissed because procedural law does not allow appeals against interim rulings in small value disputes.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cp 236/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The court dismissed the appeal lodged by the defendant against a first-instance ruling rejecting their filing. The defendant argued that the court erred in its legal reasoning by suggesting an appeal was permissible, while the opposing party contended that the procedural defect regarding the missing second copy of the filing could not be cured. The court ruled that under the Code of Civil Procedure, appeals against interim rulings are inadmissible in small value disputes, and the first-instance court could have addressed the issue in its final decision.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

447. člen ZPP; 365. člen ZPP: In small value disputes, a party cannot file an appeal against an interim ruling; the court must reject such an appeal as inadmissible, and the defect of the filing cannot be cured in the appeal proceedings.

Parole chiave

Generato dall'IA
small value disputes admissibility of appeal interim ruling procedural defect Code of Civil Procedure proroga tardiva del termine sospensione della procedura di fallimento vizio di procedura

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
447. člen Zakona o pravdnem postopku
365. člen Zakona o pravdnem postopku
106. člen Zakona o pravdnem postopku
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe, če zakon take (samostojne) pritožbe ne dopušča.

Izdaja posebnega sklepa o tem, da sodišče prve stopnje vloge ne bo upoštevalo, je nepotrebna. Sodišče prve stopnje bi lahko odločitev o neupoštevanju vloge sprejelo in obrazložilo v končni odločbi (primerjaj tretji odstavek 447. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo toženca z dne 2. 12. 2019, ker slednji tudi po pozivu v roku 8 ni dopolnil vloge tako, da bi vložil še drugi izvod vloge.

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje toženec in navaja, da ni imel drugega izvoda vloge z dne 2. 12. 2019, zato je na zahtevo sodišča vložil drugi vlogi v dveh izvodih, ki ju posreduje še enkrat s pritožbo, saj so ključnega pomena v postopku.

3. Pritožba ni dopustna.

4. Navedeni postopek je spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (443. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan (prvi odstavek 447. člena ZPP). Ker z izpodbijanim sklepom (o zavrženju vloge toženca z dne 2. 12. 2019) postopek še ni končan, zoper ta sklep glede na 447. člen ZPP ni dopustna pritožba. Pravilnost te odločitve sodišča prve stopnje bo toženec lahko izpodbijal (še)le s pritožbo zoper odločbo, s katero bo postopek končan (to bo npr. sodba; primerjaj drugi odstavek 447. člena ZPP). Ker pritožba zoper navedeni sklep ni dopustna, jo je sodišče druge stopnje zavrglo na podlagi prve točke 365. člena ZPP.

5. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa napačno zapisalo, da je dopustna pritožba, zato je razumljivo, da je toženec pritožbo vložil. Vendar sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe, če zakon take (samostojne) pritožbe ne dopušča. Velja tudi pripomniti, da je bila izdaja posebnega sklepa o tem, da sodišče prve stopnje vloge ne bo upoštevalo, nepotrebna. Sodišče prve stopnje bi lahko odločitev o neupoštevanju vloge sprejelo in obrazložilo v končni odločbi (primerjaj tretji odstavek 447. člena ZPP).

6. Zgolj v informacijo tožencu, ki je prava neuka stranka, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 106. člen ZPP, ki določa, da mora stranka vsako vlogo, ki se mora vročiti nasprotni stranki, vložiti na sodišče v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. Z vložitvijo dveh izvodov vloge, ki ni identična vlogi z dne 2. 12. 2019, temveč ji je le vsebinsko podobna, ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti vloge z dne 2. 12. 2019, te pomanjkljivosti pa toženec ne more sanirati niti v pritožbenem postopku (s ponovnim vlaganjem izvodov vloge), saj bi moral manjkajoči izvod vloge predložiti v roku, določenem s sklepom z dne 3. 12. 2019. Pritožbeno sodišče ob tem še pripominja, da je bil toženec že s pozivom, da naj vloži vlogo, s katero bo odgovoril na prvo vlogo tožeče stranke z dne 22. 11. 2019 opozorjen, da mora vlogo oziroma odgovor vložiti v dveh izvodih (primerjaj poziv sodišča z dne 22. 11. 2019 na list. št. 40, drugi odstavek na drugi strani poziva).