Supreme Court dismisses asylum appeal and temporary order request due to lack of review admissibility. The applicant failed to prove inconsistent lower court rulings. The court ruled the temporary order request is inadmissible because the review was rejected. The decision establishes that temporary orders require a pending review to be considered. Keywords include asylum, review admissibility, temporary order, inconsistent practice, ZPP, ZUS-1, escape risk.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal and rejected the request for a temporary order. The applicant argued for inconsistent administrative court practice regarding escape risk criteria but failed to provide comparable cases showing different rulings. The court held that a temporary order can only be granted if the review is admitted, which it was not in this instance. Consequently, the request for interim relief was rejected as the prerequisite condition was not met.
Regesto Legislator
Generato dall'IA367. a ZPP; 22. ZUS-1: A temporary order may be issued only if the review is admitted, and the applicant must demonstrate inconsistent judicial practice by comparing cases with identical factual and legal circumstances.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
I. Predlog se zavrne.
II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.
[JEDRO]
V zvezi z zatrjevano neenotno sodno prakso upravnega sodišča tožeča stranka primerjave sodb glede pravnega in dejanskega stanja ni opravila ter tako ni izkazala, da je ob primerljivem dejanskem in pravnem stanju sodišče odločilo drugače.
O zahtevi za izdajo začasne odredbe je mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrnilo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zahtevo je zato zavrglo.
[OBRAZLOŽITEV]
Glede predloga za dopustitev revizije
1. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
2. Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da, ob upoštevanju konkretnih okoliščin obravnavanega primera, v predlogu za dopustitev revizije postavljeno vprašanje o jasnosti in predvidljivosti določb ZMZ-1 glede "utemeljene nevarnosti pobega" (drugi odstavek 84. člena v povezavi z 31. točko 2. člena ZMZ-1) pred koncem azilnega postopka, v tej zadevi ni relevantno. Sodišče prve stopnje je namreč po opravljeni glavni obravnavi ugotovilo jasno izražen namen tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, zato presoja vprašanja obstoja objektivnih kriterijev, kot podlage za sklepanje, da je izkazana utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil, v obravnavanem primeru ni potrebna; v zvezi z zatrjevano neenotno sodno prakso upravnega sodišča pa tožeča stranka primerjave sodb glede pravnega in dejanskega stanja ni opravila ter tako ni izkazala, da je ob primerljivem dejanskem in pravnem stanju sodišče odločilo drugače.
Glede zahteve za izdajo začasne odredbe
3. Iz prvega odstavka 84. člena ZUS-1 je razvidno, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je bila vložena. Izjema je predvidena v drugem odstavku navedenega člena, skladno s katerim lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
4. Iz navedenih določb izhaja, da je o zahtevi za izdajo začasne odredbe mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrnilo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zahtevo je zato zavrglo.