Creditor's response to debtor's objection in enforcement proceedings is valid and costs must be awarded to creditor.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court allowed the creditor's appeal, ordering the debtor to pay the creditor's costs for responding to the objection. The first-instance court incorrectly dismissed these costs, claiming the creditor's response was unnecessary. The court ruled that a creditor must respond to objections to present their case and influence the first-instance decision, making the response valid under the Enforcement Act.
Regesto Legislator
Generato dall'IAPeti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; Upnik ima pravico in dolžnost odgovoriti na dolžnikov ugovor v postopku zavarovanja, zato so stroški tega odgovora dolžniku dolžni.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
I. Pritožbi upnika se ugodi tako, da se sklep v izpodbijani 2. točki spremeni tako, da mora dolžnik upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 428,40 EUR v roku 8 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.
II. Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 122,40 EUR v roku 8 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.
[JEDRO]
Upnik je na dolžnikov ugovor vsebinsko in zelo konkretno odgovoril. Prvič je na dolžnikove ugovorne trditve lahko zavzel stališče šele v odgovoru na ugovor. Upnik je stranka postopka in ima na dolžnikov ugovor pravico odgovoriti. Odgovor ni omejen samo na trditve nasprotne stranke o dejstvih. Upnik v odgovoru na ugovor poskuša prepričati sodišče prve stopnje, da so trditve o dejstvih in pravna stališča nasprotne stranke neutemeljena in tako vplivati na odločitev sodišča. Zato mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki jih je ta imel zaradi njegovega neutemeljenega ugovora.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o zavarovanju in odločilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor.
2. Zoper sklep se je pritožil upnik, in sicer v delu, v katerem je sodišče odločilo, da sam krije svoje stroške odgovora na ugovor. V tem delu zatrjuje pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor proti sklepu o zavarovanju, ki ga je izdalo na podlagi enaindvajsetega poglavja Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ v celoti zavrnilo, o stroških po odločilo tako, da stroški odgovora na ugovor za postopek zavarovanja niso bili potrebni, saj upnik ni z ničemer pripomogel k odločitvi sodišča o ugovoru. Razložilo je, da za izvršbo oziroma zavarovanje niso potrebni tisti stroški, ki so pretirani in odvečni za postopek, in pa tudi stroški, ki se zdijo koristni le z upnikovega subjektivnega vidika, objektivno gledano pa ne pripomorejo k uspehu postopka zavarovanja (primeroma se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, VSL IV Ip 3114/2018).
5. S takim stališčem se pritožnik (upnik) ne strinja in opozarja, da je sodišče prve stopnje odločitev praktično v celoti utemeljilo z razlogi, na katere je pritožnik opozoril v odgovoru na ugovor. Dolžnik je ugovarjal, da se izvršba oziroma zavarovanje že vodi, pritožnik pa je pojasnil, da ne gre za pravnomočno razsojeno stvar oziroma litispendenco, saj je v tem postopku predlagal zavarovanje na druge tri nepremičnine kot se vodi prvo zavarovanje (in ne izvršba, kot to navaja dolžnik v ugovoru). V odgovoru je prav tako navedel razloge, zakaj je predlagal zavarovanje na druge nepremičnine kot v prvem postopku zavarovanja, in predložil dokaze (stanje GURS). Sicer pa je sodišče prve stopnje upniku ugovor vročilo v odgovor, ga pozvalo k odgovoru, upnik pa lahko odgovori ne samo na dejanske trditve stranke v postopku temveč tudi na njena pravna stališča.
6. Višje sodišče se v celoti strinja s pritožbenimi argumenti. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo peti odstavek 38. člena ZIZ. Glede na vsebino upnikovega odgovora na ugovor je treba upoštevati, da je upnik na dolžnikov ugovor vsebinsko in zelo konkretno odgovoril, da gre za stroške za postopek pred sodiščem prve stopnje (pravica do sodelovanja v postopku; 22. člen Ustave), da je upnik na dolžnikove ugovorne trditve lahko prvič zavzel stališče šele v odgovoru na ugovor. Upnik je stranka postopka in ima na dolžnikov ugovor pravico odgovoriti. Odgovor ni omejen samo na trditve nasprotne stranke o dejstvih. Upnik v odgovoru na ugovor poskuša prepričati sodišče prve stopnje, da so trditve o dejstvih in pravna stališča nasprotne stranke neutemeljena in tako vplivati na odločitev sodišča. Vse to je odgovor na ugovor v konkretni zadevi vseboval. Zato mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki jih je ta imel zaradi njegovega neutemeljenega ugovora (peti odstavek 38. člena ZIZ).
7. Takšno stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo že večkrat (npr. sklep VSL, II Ip 1992/2019 z dne 20. 11. 2019). Končno, takšno stališče je zavzelo tudi v zadevi IV Ip 3114/2018, na katero se sicer sklicuje sodišče prve stopnje samo. Drugačna razlaga petega odstavka 38. člena ZIZ sodišča prve stopnje temelji na zadnji povedi iz 9. točke razlogov, ki pa ni bila nosilna za odločitev višjega sodišča. Nosilni razlogi so navedeni prej in so takšni, kot jih je višje sodišče zavzelo v sedaj presojani zadevi.
8. Višje sodišče je stroške odgovora na ugovor odmerilo po priglašenem stroškovniku (gl. upnikov odgovor na ugovor), ki je v celoti skladen z Odvetniško tarifo – OT.
9. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZIZ v zvezi s 15. členom ZPP.
10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in petem odstavku 38. člena ZIZ. Stroški upnika so odmerjeni v naslednjem obsegu: za pritožbo zoper sklep o ugovoru po priglašenem stroškovniku, pri čemer je višje sodišče upoštevalo vrednost izpodbijanega dela (200 točk – tar. št. 27/6 OT), povečano za materialne stroške (2%).