Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep I R 65/2020 ECLI:SI:VSRS:2020:I.R.65.2020 Generato dall'IA

Court transfers jurisdiction due to a judge on the bench creating an appearance of bias.

Numero d'incarto VSRS Sklep I R 65/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction from the Maribor District Court to the Ptuj District Court based on a party's request. The applicant argued that a judge on the Maribor bench was a party to the proceedings and allegedly had a personal relationship with the opposing party, raising concerns about impartiality. The court ruled that the presence of a litigant judge creates a sufficient appearance of bias to warrant a transfer, ensuring the principle of an impartial trial is visibly upheld.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

67. člen Zakona o pravdnem postopku; 42. člen Zakona o nepravdnem postopku: The presence of a party to the proceedings as a judge on the court hearing the case constitutes a valid ground for transferring jurisdiction due to the appearance of bias.

Parole chiave

Generato dall'IA
appearance of bias transfer of jurisdiction impartial trial litigant judge ZPP delegation district court procedural fairness violazione delle norme zonali

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
67. člen Zakona o pravdnem postopku
42. člen Zakona o nepravdnem postopku
3. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
sklep VS RS I R 136/2015 z dne 10. 12. 2015
1 Glej, npr., sklep VS RS I R 136/2015 z dne 10. 12. 2015, I R 138/215 z dne 2.
sklep VS RS I R 138/215 z dne 2. 12. 2015
sklep I R 5/1998 z dne 11. 2. 1998
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče na Ptuju.

[JEDRO]

Okoliščina, da je ena od udeleženk postopka sodnica na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča razlog za prenos pristojnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrajnim sodiščem v Mariboru se vodi nepravdni postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu ..., pod opr. št. N 256/2019.

2. Udeleženka postopka A. A. je podala predlog za delegacijo krajevne pristojnosti 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v katerem navaja, da je sama sodnica prav na nepravdnem oddelku sedaj pristojnega sodišča, kar lahko okrni videz nepristranskosti. Poleg tega naj bi razpravljajoča sodnica B. B. prijateljevala s predlagateljem postopka C. C.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča). »Drugi tehtni razlogi«, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, so tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča ali videz te nepristranskosti. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven.

5. Okoliščina, da je ena od udeleženk postopka sodnica na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča 1 takšna okoliščina. 2

6. Ker je predlog utemeljen, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče na Ptuju.

1 Glej, npr., sklep VS RS I R 136/2015 z dne 10. 12. 2015, I R 138/215 z dne 2. 12. 2015 idr.

2 Kadar gre za nepravdni postopek, Vrhovno sodišče presoja tudi dodatne okoliščine, saj se v nepravdnih postopkih pogosto razpravlja o nespornih dejstvih. Tako je, npr., že sklenilo, da dejstvo, da je na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, zaposlen eden od dedičev, samo po sebi ne zadošča za delegacijo pristojnosti, temveč mora morajo biti podane še dodatne kvalifikatorne okoliščine, npr. če bi se zapuščinsko sodišče že opredeljevalo o manjši ali večji verjetnosti obstoja določene sporne pravice, na primer pri napotitvi ene od strank na pravdo (glej sklep I R 5/1998 z dne 11. 2. 1998).V tu obravnavani zadevi gre za nepravdni postopek za vzpostavitve etažne lastnine, kjer pa se lahko pojavijo sporna lastninskopravna vprašanja, le da bo nepravdno sodišče o njih odločalo na podlagi dokaznih pravil in domnev ter na podlagi standarda verjetnosti, udeleženci pa bodo tudi po zaključku postopka o teh vprašanjih lahko sprožili pravdo. Poleg tega je v obravnavani zadevi predlagateljica ne le sodnica pristojnega sodišča, temveč tudi sodnica na nepravdnem oddelku tega sodišča.