Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep VI Kp 35099/2017 ECLI:SI:VSLJ:2019:VI.KP.35099.2017 Generato dall'IA

Court dismisses appeal, quashing first-instance judgment for violating mandatory three-judge panel rules during guilty plea proceedings.

Numero d'incarto VSL Sklep VI Kp 35099/2017
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court quashed the first-instance judgment and remanded the case for a new trial due to a procedural violation. The lower court accepted a defendant's guilty plea without consulting the full three-judge panel, despite the parties insisting on a full panel trial. The court ruled that accepting a guilty plea requires the full panel's deliberation, making the first-instance decision an absolute essential violation of criminal procedure law.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZKP 371. člen 1. odstavek 1.; When a defendant pleads guilty during trial, the full panel must deliberate before accepting the plea; failure to do so constitutes an absolute essential violation requiring quashing and remand.

Parole chiave

Generato dall'IA
guilty plea acceptance three-judge panel requirement absolute essential violation quashing of judgment criminal procedure law panel deliberation duty remand for new trial posizione della vittima

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Horvat, Štefan: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, 2004
2 Horvat, Štefan: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, 2004
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Ob odločanju o pritožbi se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo izhaja, da je obtoženec dejanje po obtožbi priznal, pri čemer se sodišče prve stopnje (senat) po obtoženčevem priznanju ni umaknilo k posvetovanju, temveč je bil brez posvetovanja senata sprejet in razglašen sklep, da predsednica senata sprejema priznanje krivde. S tem pa je prvostopenjsko sodišče napravilo kršitev po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP glede na to, da so na predobravnavnem naroku stranke vztrajale, da v tej kazenski zadevi sodi senat treh sodnikov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja spolnega nasilja po prvem odstavku 171. člena KZ-1 ter mu izreklo kazen eno leto in štiri mesece zapora. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je oškodovanca B. B. s premoženjsko pravnim zahtevkom napotilo na pravdo, po četrtem odstavku 95. člena ZKP pa je obtoženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in odločilo, da nagrada in potrebni izdatki zagovornika bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil obtoženčev zagovornik iz pritožbenega razloga po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni v korist obtoženca tako, da mu izreče opozorilno sankcijo z določeno kaznijo osem mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obtoženi v roku treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja oziroma izreče nižjo zaporno kazen oziroma podredno, da izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožbeno sodišče je ob odločanju o vloženi pritožbi zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki jo je ugotovilo po uradni dolžnosti, izpodbijano sodbo razveljavilo. Ugotovilo je namreč, da je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi ob sprejemanju priznanja krivde, napravilo kršitev po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Na predobravnavnem naroku dne 24. 1. 2019 so stranke vztrajale, da v tej kazenski zadevi sodi senat, zborno sojenje pa je v kazenskem postopku nenazadnje določeno tudi kot pravilo 1 . Senat treh sodnikov (predsednice senata ter dveh sodnikov porotnikov) je bil oblikovan in je na glavnih obravnavah dne 18. 4. 2019 in 27. 6. 2019 tudi zasedal. Vendar pa iz zapisnika naroka za glavno obravnavo z dne 27. 6. 2019 izhaja, da je obtoženec dejanje po obtožbi priznal, njegovo priznanje pa je sprejela predsednica senata. Po določbi 113. člena ZKP senat izdaja odločbe po ustnem posvetovanju in glasovanju, odločba pa je sprejeta, če je zanjo glasovala večina članov senata, medtem ko predsednik senata zgolj vodi posvetovanje in glasovanje. Sodišče prve stopnje (senat) se v konkretni situaciji po obtoženčevem priznanju ni umaknilo k posvetovanju, temveč je bil brez posvetovanja senata sprejet in razglašen sklep, da predsednica senata sprejema priznanje krivde. Posvetovanje namreč pomeni izmenjavo mnenj, stališč in argumentov, ki jih imajo člani senata o spornih vprašanjih, glasovanje pa njihovo opredelitev o vsebini odločbe, ki jo sprejmejo. 2

4. Drugostopenjsko sodišče po določbi 383. člena ZKP po uradni dolžnosti med drugim pazi na to, ali je sodišče pravilno sestavljeno. Odločanje o sprejemu priznanja krivde je za potek kazenskega postopka izjemno pomembno in ne predstavlja zgolj enega od procesnih sklepov na glavni obravnavi, saj ima sprejeto priznanje krivde za posledico povsem drugačno dinamiko kazenskega postopka kot v primeru, ko do priznanja krivde ne pride, s tem pa zlasti drugačen položaj obtoženca, ki se s priznanjem krivde odpoveduje pravici, da sodišče odloča o obtožbi na glavni obravnavi. V skladu z določbo 330. člena ZKP namreč takrat, ko obtoženec med glavno obravnavo krivdo po obtožbi prizna in senat to priznanje sprejme, sodišče glavno obravnavo nadaljuje ob smiselni uporabi določb 285.c in 285.č člena ZKP, to je z odločanjem glede sprejetja priznanja krivde ter z narokom za izrek kazenske sankcije. Ker drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je obtoženčevo priznanje krivde sprejelo sodišče, ki ni bilo pravilno sestavljeno (sprejel bi ga lahko le senat), je sodišče prve stopnje s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki ima za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Glede na sprejeto odločitev, ki je bila posledica ugotovljene kršitve določb kazenskega postopka, se sodišče druge stopnje do pritožbenih navedb obtoženčevega zagovornika, navedenih v njegovi pritožbi, ni opredeljevalo, ker so te zaradi sprejete odločitve postale brezpredmetne.

6. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje v ustrezno oblikovanem sestavu senata (tričlanski senat, ki ga tvorijo sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika) odločati tako, kot to določajo določbe ZKP, na katere opozarja ta odločba. Če bo do priznanja krivde prišlo v fazi glavne obravnave, bo o sprejemu priznanja odločal razpravljajoči senat po predhodnem posvetovanju, nato pa v primeru, če bo priznanje krivde sprejeto (285.c člen ZKP), glavno obravnavo nadaljeval po določbah 285.č člena ZKP ter opravil narok za izrek kazenske sankcije, na tem naroku pa bo potrebno izvesti tiste dokaze, ki bodo relevantni za odločanje o kazenski sankciji. Sodišče prve stopnje se bo nato v obrazložitvi svoje odločbe lahko sklicevalo le na tiste dokaze, ki bodo na naroku za izrek kazenske sankcije tudi izvedeni.

1 Prvi odstavek 21. člena ZKP

2 Horvat, Štefan: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, 2004