Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep I R 1/2019 ECLI:SI:VSRS:2019:I.R.1.2019 Generato dall'IA

Supreme Court transfers damages appeal to Maribor to ensure judicial impartiality against the original court.

Numero d'incarto VSRS Sklep I R 1/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction over a damages appeal from the Ljubljana High Court to the Maribor High Court. The plaintiff argued that the original court, which previously adjudicated a criminal case against her husband, lacked objective impartiality. The court agreed that this specific history could reasonably raise doubts about judicial neutrality.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

67. člen Zakona o pravdnem postopku; The Supreme Court may transfer jurisdiction to another competent court when there are significant reasons, including those that could raise doubts about the objective impartiality of the original court.

Parole chiave

Generato dall'IA
judicial impartiality transfer of jurisdiction objective neutrality damages claim conflict of interest ZPP article 67 court competence responsabilità dello Stato

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
67. člen Zakona o pravdnem postopku
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Tožnica od države zahteva povrnitev škode, ki naj bi ji nastala tudi s protipravnim ravnanjem pristojnega sodišča, ki je odločalo o pritožbi v kazenski zadevi zoper njenega predsednika. Okoliščina, da bi to isto sodišče moralo odločiti o pritožbi zoper odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi zahtevka za povrnitev škode zaradi očitanega protipravnega sojenja tega sodišča, bi lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo P 190/2016 z dne 17. 4. 2018 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za plačilo škode v višini 886.257,37 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki naj bi ji nastala zaradi sojenja njenemu predsedniku v t. i. zadevi P. Odločilo je še o stroških pravdnega postopka.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožnica vložila pritožbo na krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani.

3. Pristojno sodišče druge stopnje je Vrhovnemu sodišču skladno z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), predlagalo, da za odločanje o pritožbi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog je utemeljilo s tem, da je ena izmed trditvenih podlag tožnice tudi, da naj bi bilo dejstvo, da je bila škoda povzročena namenoma, potrjena z izjavo višjega sodnika Višjega sodišča v Ljubljani A. A., ki je bil v zadevi tudi predlagan kot priča, čeprav ta dokaz v postopku na prvi stopnji ni bil izveden. Eden od tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Ker v obravnavani zadevi tožnica zatrjuje, da naj bi ji škoda nastala tudi z domnevno protipravnim ravnanjem dolgoletnega sodnika krajevno pristojnega sodišča, je prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

4. Predlog je utemeljen.

5. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v določeni zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Ta se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Tožnica od države zahteva povrnitev škode, ki naj bi ji nastala med drugim s protipravnim ravnanjem pristojnega sodišča, ki je odločalo o pritožbi v kazenski zadevi zoper njenega predsednika. Okoliščina, da bi to isto sodišče moralo odločiti o pritožbi zoper odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi zahtevka za povrnitev škode zaradi očitanega protipravnega sojenja tega sodišča, bi lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Vrhovno sodišče je zato predlogu za prenos pristojnosti ugodilo in za odločanje v zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, to je Višje sodišče v Mariboru.