Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep I R 163/2018 ECLI:SI:VSRS:2018:I.R.163.2018 Generato dall'IA

Supreme Court rejects delegation request as separate remedies exist for individual judge impartiality doubts.

Numero d'incarto VSRS Sklep I R 163/2018
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected a party's request to delegate jurisdiction to another court due to alleged bias in a single judge. The applicant argued that the presiding judge's involvement in prior proceedings compromised current impartiality, yet the court noted that specific remedies exist for such concerns. The court held that delegation is only appropriate when all judges at a court are objectively unable to decide impartially, a condition not met here.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

67. člen Zakona o pravdnem postopku; Delegation of jurisdiction is permissible only when economic efficiency dictates or when all judges of a court are objectively unable to decide impartially, not merely when one judge is suspected of bias.

Parole chiave

Generato dall'IA
delegation of jurisdiction impartiality of judges Zakon o pravdnem postopku procedural fairness single judge bias court composition remedies for bias procedura di rivendicazione nel pignoramento

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
67. člen Zakona o pravdnem postopku
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Predlog za delegacijo je zato neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V postopku za sodno ureditev meje nasprotni udeleženec predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da okrajni sodnik A. A., razpravljajoči sodnik v obravnavani nepravdni zadevi, sodi tudi v več drugih postopkih med strankama. Ker je okužen z odločitvami iz prejšnjih postopkov, njegova okuženost vpliva tudi na sedanje odločitve. 6. 7. 2018 je že podal predlog za delegacijo pristojnosti, a v zvezi s tem predlogom ni dobil sodnega odziva. Na Okrajnem sodišču v Ormožu so zaposleni le predsednica sodišča, njen namestnik in še en sodnik, zato ni možna zamenjava izločenega sodnika. Končno meni, da se v postopkih pred Okrajnim sodiščem v Ormožu ne upošteva vladavina prava.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.

4. Okoliščin, ki jih navaja predlagatelj, ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. 1 Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, ker ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja (na sodišču sodniško službo opravljajo trije sodniki). Takšnih okoliščin nasprotni udeleženec v predlogu ni izkazal.

5. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Predsednica Okrajnega sodišča v Ormožu je zahtevo nasprotnega udeleženca za izločitev razpravljajočega sodnika zavrnila s sklepom Su 265/2018 z dne 20. 9. 2018.