Supreme Court dismisses incomplete revision application for failure to specify concrete legal question.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog ni popoln, ker ne vsebuje nobenega konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Prav konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistveni element predloga za dopustitev revizije, zato predlagatelji te naloge ne morejo prepustiti Vrhovnemu sodišču.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje razsodilo, da je pokojni oporočni dedič J. G. dedno nevreden po zapustnici M. G. (I. točka izreka). Sklenilo je, da morajo toženke tožniku povrniti stroške pravdnega postopka v višini 735,23 EUR (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženk zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Sklenilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Zoper odločbo sodišča druge stopnje toženke vlagajo predlog za dopustitev revizije, v katerem uveljavljajo bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V predlogu najprej ponudijo subjektivno oceno dejanskega stanja ter pojasnjujejo okoliščine in izid spora v pravdni zadevi P 1/2012-I. Grajajo dokazno oceno sodišč nižjih stopenj glede ponarejanja oporoke, opozarjajo na njeno neskladje z izpovedbami oporočnih prič in sodišču očitajo ravnanje v nasprotju z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je sodišče storilo s tem, ko je svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje iz drugega pravdnega postopka. Sodbi sodišča druge stopnje očitajo nemožnost preizkusa in nekritično povzemanje mnenja izvedenca. Menijo, da je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvama iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter da dejanje J. G. ne ustreza standardu dedne nevrednosti. Oporoki sta po mnenju predlagateljic vsebinsko podobni, zato uveljavljanje poslednje zapustničine volje ni bilo preprečeno. Glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi nasprotovanj razlogov sodbe o vsebini listin in samimi listinami zatrjujejo odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 55/2007 in VIII DoR 22/2010, glede vprašanja dedne nevrednosti odstop od odločb Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1166/2017 in I Cp 3516/2010, glede dokazne ocene izvedenskega mnenja pa od sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 63/2006.

4. Predlog ni popoln.

5. Po prvem odstavku 367.a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP so določene stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije: stranka mora natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Zahtevanim formalnim pogojem predlagateljice niso zadostile. Predlog namreč ne vsebuje nobenega konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Prav konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistveni element predloga za dopustitev revizije, zato predlagatelji te naloge ne morejo prepustiti Vrhovnemu sodišču. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. V zvezi s procesnimi očitki, ki se nanašajo na dokazno oceno izvedenskega mnenja in upoštevanjem izvedenskega mnenja iz druge pravde ter v zvezi z materialnopravnimi očitki presoje dedne nevrednosti, pa je predlog nepopoln tudi zaradi nenavedbe pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Predlog toženk je zato nepopoln.

6. Ker torej predlog ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena ZPP zavrglo.