Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VDSS Sklep Pdp 358/2018 ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.358.2018 Generato dall'IA

Labor court dismissed appeal, upholding suspension of labor dispute until administrative court resolves dismissal legality.

Numero d'incarto VDSS Sklep Pdp 358/2018
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal was rejected, and the first-instance court's decision to suspend the labor dispute was confirmed. The plaintiff argued that the suspension violated procedural rights by failing to provide reasons and delaying access to justice. The court ruled that the labor dispute's outcome depends on the legality of the dismissal, which is currently being adjudicated by the administrative court, making the labor case a pending preliminary issue.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZDSS-1 21. člen; ZPP 339. člen (2. odst. 8., 14., 15. točka): If a court decision depends on a prior question not yet resolved by the competent authority, the court may suspend proceedings only if the law mandates it or if the procedure for determining that right is already pending before the competent authority.

Parole chiave

Generato dall'IA
suspension of proceedings preliminary question administrative court dismissal legality labor dispute procedural rights ZDSS-1 legittimazione a contestare licenza

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), 21. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 339. člen (2. odstavek)
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 350. člen (2. odstavek)
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 366. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 154. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 165. člen
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), 41. člen (5. odstavek)
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožbeni zahtevek izhaja iz delovnopravnega položaja tožnika pri toženki, odločitev o njih pa je odvisna ravno od zakonitosti oziroma nezakonitosti sklepa o razrešitvi, o čemer je v teku spor pred Upravnim sodiščem. Zato odločitev pred tem sodiščem predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v individualnem delovnem sporu, zaradi česar je sodišče prve stopnje spor utemeljeno prekinilo do pravnomočne odločitve Upravnega sodišča RS.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo do pravnomočne odločitve Upravnega sodišča RS v zadevi opr. št. I-U 2380/2017.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se postopek nadaljuje oziroma se ne prekine.

Tožnik navaja, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevalo zgolj na 21. člen ZDSS-1, na podlagi katerega je sprejelo odločitev, da je odločitev o tožbenem zahtevku v individualnem delovnem sporu odvisna od odločitve Upravnega sodišča. V zvezi s tem gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člen ZPP, saj sklep sploh nima razlogov ter v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Tožnik je na Upravno sodišče RS vložil tožbo za odpravo sklepa Ministrstva A. z dne 18. 10. 2017, s katerim je bil razrešen s funkcije direktorja. V delovnem sporu pa uveljavlja ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ter sodno razvezo po 118. členu ZDR-1. Sklep sodišča prve stopnje je nepravilen in nezakonit že iz razloga, ker tožnik zatrjuje, da je delo opravljal vse do 28. 12. 2017, ko je nastopil bolniški stalež in s katerega se je vrnil 4. 1. 2018. Toženka pa je tožnika odjavila iz vseh zavarovanj že 15. 12. 2018 (pravilno: 15. 12. 2017). V kolikor bo tožnik pred Upravnim sodiščem uspel, bo sklep o njegovi razrešitvi s funkcije direktorja v celoti odpravljen. V kolikor pa bi propadel s svojim zahtevkom in sklep o razrešitvi ne bi bil odpravljen, pa slednje ne pomeni, da je neutemeljen tožbeni zahtevek v tem delovnem sporu. Dejansko stanje sodišču prve stopnje že sedaj daje zadostno podlago za presojo, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženki še vsaj do 4. 1. 2018. S tem, ko je sodišče prve stopnje prekinilo postopek, se izničuje pravica dostopa do sodišča oziroma pravica do sodnega varstva, saj odlaganje sodnega varstva v nedoločen čas v prihodnosti onemogoča učinkovito uveljavljanje pravice do meritorne odločitve.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo trdi, da je pritožba v celoti neutemeljena. Zato predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba se sklicuje na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar ne navede, s čim naj bi sodišče prve stopnje nezakonito postopalo oziroma zakaj tožniku ni bila dana možnost obravnavanja na sodišču. Zato navedenega očitka pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti.

7. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožbe na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V nasprotju s pritožbenimi trditvami izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti in se da v celoti preizkusiti. Navedeni so vsi razlogi o odločilnih dejstvih, ki so tudi jasni in niso med seboj v nasprotju. Prav tako o odločilnih dejstvih ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

8. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 s sprem.) v 21. členu določa, da če je odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločil pristojni organ, lahko sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek le, če zakon določa, da predhodnega vprašanja ne sme samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku.

9. Pritožba pravilno navaja, da tožnikova pogodba o zaposlitvi z dne 5. 2. 2013 (A4) ureja njegov statusnopravni in delovnopravni položaj, ki sta neločljivo povezana. Pogodba je bila namreč sklenjena za določen čas, za čas trajanja mandata. Tako je v 13. členu določeno, da pogodba preneha veljati s potekom mandata, v primeru predčasnega prenehanja mandata pa z dnem razrešitve. S prenehanjem mandata je zato prenehal tudi delovnopravni položaj tožnika pri toženki.

10. Tožbeni zahtevek izhaja iz delovnopravnega položaja tožnika pri toženki, odločitev o njih pa je odvisna ravno od zakonitosti oziroma nezakonitosti sklepa o razrešitvi, o čemer je v teku spor pred Upravnim sodiščem. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da odločitev pred tem sodiščem predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v individualnem delovnem sporu, zaradi česar je spor utemeljeno prekinilo do pravnomočne odločitve Upravnega sodišča RS.

11. Tožnik s pritožbo ni uspel. Toženka v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja sama krije svoje stroške postopka, ne glede na njegov izid (peti odstavek 41. člena ZDSS-1). Zato vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).