Supreme Court rejects transfer of custody case due to single judge's conduct, not entire court's impartiality.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Dosedanji potek postopka

1. Med pravdnima strankama je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v teku postopek zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo ter zaradi določitve stikov in preživnine. Pravnomočno je že bilo odločeno o razvezi, dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo ter o preživnini, medtem ko je določitev stikov predmet ponovljenega sojenja pred sodiščem prve stopnje.

2. Tožnik je v ponovljenem postopku predlagal izločitev sodeče sodnice, kar je predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru zavrnila s sklepom Su 162/2018 z dne 12. 2. 2018. Prav tako je tožnik predlagal prenos krajevne pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da bo moralo sodnico „izločiti“ višje ali Vrhovno sodišče; da bo zadeva zato ponovno razveljavljena in da se na mariborskem sodišču ne more zaključiti, postopek pa se neupravičeno draži. Ponavlja obširne navedbe, ki jih je podal že v predlogu za izločitev sodnice, ter izpodbija ugotovitve in presojo predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru iz sklepa Su 162/2018 z dne 12. 2. 2018. Meni, da se bo postopek lažje in bolj ekonomično izvedel pred drugim sodiščem.

Normativno izhodišče

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem psotopku, v nadaljevanju ZPP). Temeljni namen delegacije pristojnosti je torej smotrnost - ekonomičnost; v poštev pa pride predvsem takrat, kadar je utemeljeno pričakovati, da bo pri drugem sodišču postopek enostavnejši in cenejši kot pri sicer pristojnem sodišču. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Izključiti je namreč treba okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

Odločitev o predlogu

4. Predlog ni utemeljen.

5. Okoliščin, ki jih navaja predlagatelj, ni mogoče uvrstiti med „drug tehten razlog“ v smislu 67. člena ZPP. Izpostavlja namreč izključno okoliščine, ki se nanašajo na ravnanje sodnice posameznice, ki odloča v obravnavani zadevi. Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. V okviru odločanja o utemeljenosti predloga za delegacijo pristojnosti Vrhovno sodišče tudi ne more odločati o utemeljenosti navedb, ki po svoji naravi predstavljajo pritožbene razloge zoper sklep predsednice sodišča prve stopnje o zavrnitvi strankinega predloga za izločitev sodečega sodnice. Zoper tak sklep posebna pritožba ni predvidena, lahko pa ga stranka izpodbija v pritožbi zoper končno odločbo v zadevi.

6. Prav tako predlagatelj zgolj pavšalno navaja, da se bo postopek bolj ekonomično izvedel in zaključil pred drugim sodiščem. Njegova trditev, da se postopek zaradi ravnanj sodnice posameznice podaljšuje in nerazumno draži, ne utemeljuje obstoja objektivnih okoliščin, povezanih z dokaznim postopkom, zaradi katerih bi se postopek hitreje in lažje izvedel pred drugim sodiščem, temveč temelji na njegovi subjektivni oceni pravilnosti sodničinega postopanja. Delegacija iz razlogov smotrnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za morebitno sodnikovo nevestno delo ali zavlačevanje postopka. 1 Za to so na razpolago druga pravna sredstva.

7. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 N. Betetto v komentarju 67. člena ZPP, v: L. Ude et all, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga (GV Založba, Ljubljana 2005) str. 291.